Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karolinška minuskula je latinična knjižna pisava, nastala okoli leta 780 v frankovski državi. Od 9. do 12. stoletja je bila edina in prevladujoča pisava skoraj vse zahodne Evrope. Njena prevlada je značilna za kulturno enotnost te dobe, tako kot je bila latinščina splošen izobrazbeni jezik tistega časa. Na Slovenskem je ohranjenih precej rokopisov, napisanih v karolinški minuskuli. Najstarejši je rokopis Lathcenovega dela “Ecloga de moralibus Job” iz prve polovice 9. stoletja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Narodni arheološki muzej v Čedadu hrani Čedajski evangeliar iz 5. ali 6. stoletja, ki ima ob robovih v 9. in 10. stoletju v karolinški minuskuli zapisana številna osebna imena slovenskih romarjev. Tudi sloviti Brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000, so napisani v tej pisavi.
—–
Dunajski dvor je v začetku leta 1573 ukazal kranjskim deželnim ustanovam naj se dogovorijo o ureditvi poštne zveze za prenos pisemskih pošiljk med Gradcem in Ljubljano, stroške pa bi si delili deželni stanovi, deželni knez in uporabniki. Ker so se deželni stanovi z odločitvijo obotavljali, jim je deželni knez Karel na današnji dan leta 1573 ukazal za vzdrževanje te zveze letno prispevati 200 renskih zlatih dukatov. Sprva sta to počela le dva poštarja – pešca, pozneje pa so jih zaposlili več. Ta poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, nastala pred 443-imi leti, je bila tako pri nas prva stalna poštna zveza z natančno določeno smerjo in z natančno določenim časom prihoda in odhoda poštarjev.
—–
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih (seucih) nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar FILIP TRPIN. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Za Filipa Trpina so strokovnjaki nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
——
Operna pevka in pedagoginja FRANCHETTE VERHUNC je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Zdravnik specialist za higieno in organizator zdravstva SAŠO CVAHTE se je izpopolnjeval v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji, leta 1974 pa je dosegel doktorat znanosti iz socialne medicine. V letih od 1961 do 80 je bil direktor Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, od leta 1974 pa tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Sašo Cvahte se je rodil na današnji dan leta 1920 v Podgradu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karolinška minuskula je latinična knjižna pisava, nastala okoli leta 780 v frankovski državi. Od 9. do 12. stoletja je bila edina in prevladujoča pisava skoraj vse zahodne Evrope. Njena prevlada je značilna za kulturno enotnost te dobe, tako kot je bila latinščina splošen izobrazbeni jezik tistega časa. Na Slovenskem je ohranjenih precej rokopisov, napisanih v karolinški minuskuli. Najstarejši je rokopis Lathcenovega dela “Ecloga de moralibus Job” iz prve polovice 9. stoletja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Narodni arheološki muzej v Čedadu hrani Čedajski evangeliar iz 5. ali 6. stoletja, ki ima ob robovih v 9. in 10. stoletju v karolinški minuskuli zapisana številna osebna imena slovenskih romarjev. Tudi sloviti Brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000, so napisani v tej pisavi.
—–
Dunajski dvor je v začetku leta 1573 ukazal kranjskim deželnim ustanovam naj se dogovorijo o ureditvi poštne zveze za prenos pisemskih pošiljk med Gradcem in Ljubljano, stroške pa bi si delili deželni stanovi, deželni knez in uporabniki. Ker so se deželni stanovi z odločitvijo obotavljali, jim je deželni knez Karel na današnji dan leta 1573 ukazal za vzdrževanje te zveze letno prispevati 200 renskih zlatih dukatov. Sprva sta to počela le dva poštarja – pešca, pozneje pa so jih zaposlili več. Ta poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, nastala pred 443-imi leti, je bila tako pri nas prva stalna poštna zveza z natančno določeno smerjo in z natančno določenim časom prihoda in odhoda poštarjev.
—–
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih (seucih) nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar FILIP TRPIN. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Za Filipa Trpina so strokovnjaki nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
——
Operna pevka in pedagoginja FRANCHETTE VERHUNC je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Zdravnik specialist za higieno in organizator zdravstva SAŠO CVAHTE se je izpopolnjeval v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji, leta 1974 pa je dosegel doktorat znanosti iz socialne medicine. V letih od 1961 do 80 je bil direktor Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, od leta 1974 pa tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Sašo Cvahte se je rodil na današnji dan leta 1920 v Podgradu.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov