Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in zdravnik GUSTAV IPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1831 v Šentjurju pri Celju. Po študiju medicine v Gradcu in na Dunaju je bil zdravnik v rojstnem kraju, hkrati pa prizadeven javni in kulturni delavec. Dolga leta je bil šentjurski župan in eden izmed ustanoviteljev celjske čitalnice ter sodelavec mariborske in ptujske. Po slogu romantik je komponiral le priložnostno. Poleg nekaj samospevov je pisal predvsem zborovske skladbe s preprosto, vendar zelo neposredno in prisrčno melodiko ter na ljudsko čustvovanje oprtim izrazom. Med najbolj znanimi so “Slovenec sem”, na Štajerskem nekoč skorajda neuradna slovenska himna, “Planinska roža”, “Daníci” in “V mraku”. Nekatere pesmi Gustava Ipavca so ponarodele, na primer “Kje so tiste stezice”.
—–
TEREZIJA KRIŽANIČ se je šolala na učiteljišču v Gradcu in leta 1873 stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico ter ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in
razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
A 62
Na današnji dan leta 1881 se je v Črnomlju rodil literarni zgodovinar in lovski pisatelj JANKO LOKAR. Doktoriral je na Dunaju in bil nato gimnazijski profesor v Mariboru in Novem mestu ter ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. V revijah in zbornikih je objavil vrsto literarnozgodovinskih razprav in daljših knjižnih ocen, ukvarjal pa se je tudi z narodopisjem. Janko Lokar je bil več let urednik revije Lovec. Ustvaril in utemeljil je popolno slovensko lovsko in ribiško izrazoslovje.
—–
MAJDA DOBOVIŠEK – ŠKODNIK je leta 1944 postala članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, po končani vojni pa je bila med vodilnimi igralkami mariborske Drame. Z darom za karakterizacijo in humornost in z izbranim govorom je oblikovala širok razpon približno petdesetih odrskih likov. Majda Dobovišek Škodnik se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti na Jesenicah.
——
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, vrženi 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki, in tako je na današnji dan pred 71-imi leti po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno.
Japonska je listino o brezpogojni vdaji podpisala nekaj pozneje, 2. septembra leta 1945. Tako se je po šestih letih končala druga svetovna vojna.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in zdravnik GUSTAV IPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1831 v Šentjurju pri Celju. Po študiju medicine v Gradcu in na Dunaju je bil zdravnik v rojstnem kraju, hkrati pa prizadeven javni in kulturni delavec. Dolga leta je bil šentjurski župan in eden izmed ustanoviteljev celjske čitalnice ter sodelavec mariborske in ptujske. Po slogu romantik je komponiral le priložnostno. Poleg nekaj samospevov je pisal predvsem zborovske skladbe s preprosto, vendar zelo neposredno in prisrčno melodiko ter na ljudsko čustvovanje oprtim izrazom. Med najbolj znanimi so “Slovenec sem”, na Štajerskem nekoč skorajda neuradna slovenska himna, “Planinska roža”, “Daníci” in “V mraku”. Nekatere pesmi Gustava Ipavca so ponarodele, na primer “Kje so tiste stezice”.
—–
TEREZIJA KRIŽANIČ se je šolala na učiteljišču v Gradcu in leta 1873 stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico ter ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in
razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
A 62
Na današnji dan leta 1881 se je v Črnomlju rodil literarni zgodovinar in lovski pisatelj JANKO LOKAR. Doktoriral je na Dunaju in bil nato gimnazijski profesor v Mariboru in Novem mestu ter ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. V revijah in zbornikih je objavil vrsto literarnozgodovinskih razprav in daljših knjižnih ocen, ukvarjal pa se je tudi z narodopisjem. Janko Lokar je bil več let urednik revije Lovec. Ustvaril in utemeljil je popolno slovensko lovsko in ribiško izrazoslovje.
—–
MAJDA DOBOVIŠEK – ŠKODNIK je leta 1944 postala članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, po končani vojni pa je bila med vodilnimi igralkami mariborske Drame. Z darom za karakterizacijo in humornost in z izbranim govorom je oblikovala širok razpon približno petdesetih odrskih likov. Majda Dobovišek Škodnik se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti na Jesenicah.
——
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, vrženi 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki, in tako je na današnji dan pred 71-imi leti po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno.
Japonska je listino o brezpogojni vdaji podpisala nekaj pozneje, 2. septembra leta 1945. Tako se je po šestih letih končala druga svetovna vojna.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov