Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.08.2016


Dirigent, skladatelj in pedagog ANTON NEDVED se je rodil na današnji dan leta 1829 v Horovicah na Češkem. Študiral je na praškem konservatoriju ter deloval kot učitelj glasbe in operni pevec v Pragi in Brnu. Od leta 1856 je živel v Ljubljani; bil je direktor Filharmonične družbe, učitelj na Javni glasbeni šoli, poučeval pa je tudi na gimnaziji, v semenišču in na učiteljišču. Pridobil si je pomembne zasluge za razvoj glasbenega šolstva in kocertne glasbene kulture; v okviru Filharmonične družbe je ustanovil mešani in moški zbor. Bil je eden izmed ustanoviteljev Glasbene matice in izdal je več glasbenih priročnikov in pesmaric. Anton Nedved je napisal tudi nekaj samospevov in zborovskih skladb ter latinskih in slovenskih maš.
—–
Pravni zgodovinar JANKO POLEC se je rodil na današnji dan leta 1880 v Kamniku. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu in tam leta 1903 tudi doktoriral. Kot sodnik je služboval v Trebnjem in Radovljici. Leta 1919 je prišel v Ljubljano in na tedaj ustanovljeni pravni fakulteti predaval pravnozgodovinske predmete. Redni profesor je bil od leta 1925 do leta 1949. Takrat je začel delati kot raziskovalec pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od ustanovitve leta 1938. Bil je vodilni zgodovinar slovenske univerze, vodilni biograf slovenskih pravnikov in raziskovalec naše pravne zgodovine. Janko Polec je ustvaril temeljno delo iz
upravne zgodovine Kranjske v prvi polovici 19. stoletja ter obdelal veliko tem iz agrarne pravne zgodovine od 16. do 18. stoletja..
—–
Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec VINKO BELIČIČ je leta 1940 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike ter se nato izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med drugo svetovno vojno je poučeval na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, leta 1945 pa se je umaknil v Trst. Tam je učil v slovenskih srednjih šolah, sodeloval pri Radiu Trst A, sestavljal šolske učbenike in prevajal. Pisal je v zamejske in zdomske publikacije, v domovini pa so bile njegove knjige zaradi ideološke usmeritve do osamosvojitve prepovedane.
Kot pesnik se je predstavil najprej z zbirko “Češminov grm” z impresionistično liriko, motivno vezano na Belo krajino, v poznejših zbirkah “Pot iz doline” In “Gmajna” pa tudi na tržaški Kras; pokrajinski opredeljenosti se je pridružila še ostra refleksija izgnanstva. Pisal je tudi črtice in povesti ter prevedel vrsto dramskih besedil za slovenski radio v Trstu. Vinko Beličič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Črnomlju.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.08.2016


Dirigent, skladatelj in pedagog ANTON NEDVED se je rodil na današnji dan leta 1829 v Horovicah na Češkem. Študiral je na praškem konservatoriju ter deloval kot učitelj glasbe in operni pevec v Pragi in Brnu. Od leta 1856 je živel v Ljubljani; bil je direktor Filharmonične družbe, učitelj na Javni glasbeni šoli, poučeval pa je tudi na gimnaziji, v semenišču in na učiteljišču. Pridobil si je pomembne zasluge za razvoj glasbenega šolstva in kocertne glasbene kulture; v okviru Filharmonične družbe je ustanovil mešani in moški zbor. Bil je eden izmed ustanoviteljev Glasbene matice in izdal je več glasbenih priročnikov in pesmaric. Anton Nedved je napisal tudi nekaj samospevov in zborovskih skladb ter latinskih in slovenskih maš.
—–
Pravni zgodovinar JANKO POLEC se je rodil na današnji dan leta 1880 v Kamniku. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu in tam leta 1903 tudi doktoriral. Kot sodnik je služboval v Trebnjem in Radovljici. Leta 1919 je prišel v Ljubljano in na tedaj ustanovljeni pravni fakulteti predaval pravnozgodovinske predmete. Redni profesor je bil od leta 1925 do leta 1949. Takrat je začel delati kot raziskovalec pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od ustanovitve leta 1938. Bil je vodilni zgodovinar slovenske univerze, vodilni biograf slovenskih pravnikov in raziskovalec naše pravne zgodovine. Janko Polec je ustvaril temeljno delo iz
upravne zgodovine Kranjske v prvi polovici 19. stoletja ter obdelal veliko tem iz agrarne pravne zgodovine od 16. do 18. stoletja..
—–
Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec VINKO BELIČIČ je leta 1940 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike ter se nato izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med drugo svetovno vojno je poučeval na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, leta 1945 pa se je umaknil v Trst. Tam je učil v slovenskih srednjih šolah, sodeloval pri Radiu Trst A, sestavljal šolske učbenike in prevajal. Pisal je v zamejske in zdomske publikacije, v domovini pa so bile njegove knjige zaradi ideološke usmeritve do osamosvojitve prepovedane.
Kot pesnik se je predstavil najprej z zbirko “Češminov grm” z impresionistično liriko, motivno vezano na Belo krajino, v poznejših zbirkah “Pot iz doline” In “Gmajna” pa tudi na tržaški Kras; pokrajinski opredeljenosti se je pridružila še ostra refleksija izgnanstva. Pisal je tudi črtice in povesti ter prevedel vrsto dramskih besedil za slovenski radio v Trstu. Vinko Beličič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Črnomlju.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.


08.09.2022

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 41 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov