Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov