Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov