Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov