Na današnji dan pred 240-imi leti se je v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani rodil homeopat MATEVŽ GRADIŠEK. Leta 1797 je stopil v red usmiljenih bratov v Ljubljani. Nekaj let je študiral anatomijo in osteologijo na Spodnjem Avstrijskem in v Pragi, vendar študija ni dokončal. Nato je kot ranocelnik nadzdravnik delal v bolnišnici usmiljenih bratov v Ljubljani. Leta 1808 je ustanovil homeopatsko usmerjeno klinično šolo, ki naj bi bila tekmica Mediko-kirurškemu liceju. V obdobju epidemij med vojno je leta 1814 v hišah na Žabjaku v Ljubljani uredil zasilno bolnišnico za bolnike s tifusom, grižo in pegavico. V svoji hiši v Šmartnem pod Šmarno goro je Matevž Gradišek 1825. leta uredil homeopatsko ambulanto in lekarno.
—–
Pesnik in bibliotekar MIHA KASTELIC je bil ustanovitelj in urednik “Kranjske čbelice”, ki sodi med najpomembnejše slovenske literarne zbornike sploh. Prvi izmed petih zvezkov je izšel leta 1830. Kot pesnik je Kastelic pisal moralistične, ljubezenske in narodnobuditeljske pesmi, večidel v tradicionalnih verzih in kitičnih oblikah. Po duhu, motivih in temah je nadaljeval razsvetljensko in predromantično poezijo. Kljub vsebinski in oblikovni skromnosti sodi zaradi razmeroma čistega jezika, spretnega verzificiranja in jasnega sloga med najboljše pesnike v čbeličarskem krogu. Pesnik, urednik in bibliotekar Miha Katelic se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Gorenji vasi pri Stični.
—–
V petdesetih letih 19. stoletja je katoliški cerkveni tednik »Zgodnja danica« sprožil dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok in tako jih je kar nekaj prišlo tudi v naše kraje. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti svojega »kerščenčika« in mu dati poljubno, lahko tudi kar svoje ime. V prvi septembrski številki »Zgodnje danice« je leta 1854 pisalo, da je v Ljubljani moč srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimilijan Celjski, pa celo Pavel Čermelabram (pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta zamorčka kupila skupaj).
Svojega črnega krščenčka si je privoščil tudi gimnazijski razred Josipa Stritarja in prav Stritar – kot razredni prvak – mu je izbral »lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime – Jožef Slovenski«. Prvega zamorčka je v Ljubljano pripeljal misijonar Luka Jeran. Na Slovenskem naj bi se izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko. Dvajset let pozneje je v »Slovenskem narodu« pisalo, da se Janez Jeran Kranjski, kot so črnčka krstili, potepa po Kranjskem ter da noče več slišati ne za gospoda Luko Jerana, ne za misijonarjenje v Afriki.
——
Na današnji dan leta 1939 so nemške čete prestopile poljsko mejo. Nacisti so sicer tik pred tem uprizorili in nato Poljakom pripisali “provokacijo”, ki naj bi bila vzrok za napad, toda nemške čete, ki so se že nekaj časa kopičile ob meji, so bile jasen dokaz o Hitlerjevih namerah. Zahrbtni napad nemške vojske na Poljsko pred 77- imi leti brez vojne napovedi – imenovan »Operacija Weiss« – je bil začetek druge svetovne vojne.