Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

02.09.2016


Pravnik in jezikoslovec MATEJ CIGALE je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je 1846. leta diplomiral iz prava. Od leta 1850 do smrti je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetnika. Matej Cigale se je rodil na današnji dan leta 1819 v Lomah nad Idrijo.
—–
Častnik JANKO STIBIEL – rodil se je na današnji dan leta 1851 v Vrtovinu v okolici Ajdovščine – je po končani navtični šoli na Reki služboval v mornarici, v času upora proti Turkom v Hercegovini je odšel v Srbijo in Bosno ter nato v srbsko vojsko in kmalu postal najbolj znan slovenski prostovoljec. Udeležil se je več bitk, bil tudi ranjen, v balkanskih vojnah pa je bil poveljnik glavnega stana vrhovnega srbskega poveljstva. Po prvi svetovni vojni je postal pomočnik poveljnika Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in bil leta 1921 upokojen. Od leta 1876 je častnik Janko Stibiel v slovenskem časopisju objavljal članke, v katerih se je zavzemal za združeno jugoslovanstvo in nasprotoval Veliki Hrvaški in Veliki Srbiji.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar JOSIP DOSTAL. V Ljubljani je končal študij teologije in bil nato od leta 1907 do 13 tajnik Društva za krščansko umetnost. Takrat je tudi urejal društveno glasilo in dejavno posegal v cerkveno umetnost. To je predaval na bogoslovnem učilišču, od leta 1921 do 1936 pa na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostnozgodovinske študije in teoretične članke je Josip Dostal objavljal v številnih domačih in tujih revijah.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
Strokovnjak za matematiko in kibernetiko LUDVIK GYERGYE je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne pa je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani ter leta 1957 doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Vidoncih.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

02.09.2016


Pravnik in jezikoslovec MATEJ CIGALE je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je 1846. leta diplomiral iz prava. Od leta 1850 do smrti je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetnika. Matej Cigale se je rodil na današnji dan leta 1819 v Lomah nad Idrijo.
—–
Častnik JANKO STIBIEL – rodil se je na današnji dan leta 1851 v Vrtovinu v okolici Ajdovščine – je po končani navtični šoli na Reki služboval v mornarici, v času upora proti Turkom v Hercegovini je odšel v Srbijo in Bosno ter nato v srbsko vojsko in kmalu postal najbolj znan slovenski prostovoljec. Udeležil se je več bitk, bil tudi ranjen, v balkanskih vojnah pa je bil poveljnik glavnega stana vrhovnega srbskega poveljstva. Po prvi svetovni vojni je postal pomočnik poveljnika Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in bil leta 1921 upokojen. Od leta 1876 je častnik Janko Stibiel v slovenskem časopisju objavljal članke, v katerih se je zavzemal za združeno jugoslovanstvo in nasprotoval Veliki Hrvaški in Veliki Srbiji.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar JOSIP DOSTAL. V Ljubljani je končal študij teologije in bil nato od leta 1907 do 13 tajnik Društva za krščansko umetnost. Takrat je tudi urejal društveno glasilo in dejavno posegal v cerkveno umetnost. To je predaval na bogoslovnem učilišču, od leta 1921 do 1936 pa na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostnozgodovinske študije in teoretične članke je Josip Dostal objavljal v številnih domačih in tujih revijah.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
Strokovnjak za matematiko in kibernetiko LUDVIK GYERGYE je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne pa je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani ter leta 1957 doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Vidoncih.


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


02.08.2022

Na današnji dan 2. avgust

Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


29.07.2022

Na današnji dan 29. julij

Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov