Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik in jezikoslovec MATEJ CIGALE je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je 1846. leta diplomiral iz prava. Od leta 1850 do smrti je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetnika. Matej Cigale se je rodil na današnji dan leta 1819 v Lomah nad Idrijo.
—–
Častnik JANKO STIBIEL – rodil se je na današnji dan leta 1851 v Vrtovinu v okolici Ajdovščine – je po končani navtični šoli na Reki služboval v mornarici, v času upora proti Turkom v Hercegovini je odšel v Srbijo in Bosno ter nato v srbsko vojsko in kmalu postal najbolj znan slovenski prostovoljec. Udeležil se je več bitk, bil tudi ranjen, v balkanskih vojnah pa je bil poveljnik glavnega stana vrhovnega srbskega poveljstva. Po prvi svetovni vojni je postal pomočnik poveljnika Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in bil leta 1921 upokojen. Od leta 1876 je častnik Janko Stibiel v slovenskem časopisju objavljal članke, v katerih se je zavzemal za združeno jugoslovanstvo in nasprotoval Veliki Hrvaški in Veliki Srbiji.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar JOSIP DOSTAL. V Ljubljani je končal študij teologije in bil nato od leta 1907 do 13 tajnik Društva za krščansko umetnost. Takrat je tudi urejal društveno glasilo in dejavno posegal v cerkveno umetnost. To je predaval na bogoslovnem učilišču, od leta 1921 do 1936 pa na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostnozgodovinske študije in teoretične članke je Josip Dostal objavljal v številnih domačih in tujih revijah.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
Strokovnjak za matematiko in kibernetiko LUDVIK GYERGYE je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne pa je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani ter leta 1957 doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Vidoncih.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik in jezikoslovec MATEJ CIGALE je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je 1846. leta diplomiral iz prava. Od leta 1850 do smrti je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetnika. Matej Cigale se je rodil na današnji dan leta 1819 v Lomah nad Idrijo.
—–
Častnik JANKO STIBIEL – rodil se je na današnji dan leta 1851 v Vrtovinu v okolici Ajdovščine – je po končani navtični šoli na Reki služboval v mornarici, v času upora proti Turkom v Hercegovini je odšel v Srbijo in Bosno ter nato v srbsko vojsko in kmalu postal najbolj znan slovenski prostovoljec. Udeležil se je več bitk, bil tudi ranjen, v balkanskih vojnah pa je bil poveljnik glavnega stana vrhovnega srbskega poveljstva. Po prvi svetovni vojni je postal pomočnik poveljnika Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in bil leta 1921 upokojen. Od leta 1876 je častnik Janko Stibiel v slovenskem časopisju objavljal članke, v katerih se je zavzemal za združeno jugoslovanstvo in nasprotoval Veliki Hrvaški in Veliki Srbiji.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar JOSIP DOSTAL. V Ljubljani je končal študij teologije in bil nato od leta 1907 do 13 tajnik Društva za krščansko umetnost. Takrat je tudi urejal društveno glasilo in dejavno posegal v cerkveno umetnost. To je predaval na bogoslovnem učilišču, od leta 1921 do 1936 pa na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostnozgodovinske študije in teoretične članke je Josip Dostal objavljal v številnih domačih in tujih revijah.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
Strokovnjak za matematiko in kibernetiko LUDVIK GYERGYE je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne pa je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani ter leta 1957 doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Vidoncih.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov