Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1738 se je v Kleinbarsdorfu v Nemčiji rodil slikar ANDREJ HERRLEIN. V Ljubljano se je priselil najpozneje leta 1778, ko je na normalki dobil mesto učitelja risanja. Njegovo slikarstvo je raznovrstno po vsebini in tehnikah. Najštevilnejše so religiozne oljne slike. Bil je tudi priljubljen portretist: za licejsko knjižnico je portretiral šest ustanoviteljev, pa tudi 39 članov Društva ljubljanskih ostrostrelcev, katerega član je bil. Po kakovosti Andrej Herrlein ni dosegel prejšnjih slovenskih baročnih slikarjev, vendar pa je zapolnil praznino v slovenskem slikarstvu na prehodu iz 18. v 19. stoletje.
—-
Za čebelarja MIHAELA AMBROŽIČA velja, da je »ustvaril svetovno trgovino s kranjsko čebelo«. Kranjsko sivko je prodajal ne le v Evropi, temveč tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal vseh svetovnih razstav, na 85-ih je prejel kar 147 odlikovanj. Med najpomembnejšimi je tisto s svetovne razstave leta 1873. Na Dunaj je poslal nekaj kranjskih panjev in dva svoja izuma: slušni aparat, s katerim je lahko ugotovil, kateri roj bo rojil, ter iz blaga narejen lovilec rojev. Mihael Ambrožič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Mojstrani.
—–
Na današnji dan leta 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležili so se ga številni prebivalci Savinjske doline in sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole, ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
——
Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 115-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo, časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.
Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik LOJZE VODOVNIK je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov s pomočjo funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo.
Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu z njegovo pomočjo razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Predaval je v več evropskih državah, Združenih državah Amerike, na Japonskem in v Avstraliji, bil redni član več znanstvenih akademij v Evropi in Ameriki, za svoje znanstveno delo pa je dobil tudi ugledna priznanja. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1738 se je v Kleinbarsdorfu v Nemčiji rodil slikar ANDREJ HERRLEIN. V Ljubljano se je priselil najpozneje leta 1778, ko je na normalki dobil mesto učitelja risanja. Njegovo slikarstvo je raznovrstno po vsebini in tehnikah. Najštevilnejše so religiozne oljne slike. Bil je tudi priljubljen portretist: za licejsko knjižnico je portretiral šest ustanoviteljev, pa tudi 39 članov Društva ljubljanskih ostrostrelcev, katerega član je bil. Po kakovosti Andrej Herrlein ni dosegel prejšnjih slovenskih baročnih slikarjev, vendar pa je zapolnil praznino v slovenskem slikarstvu na prehodu iz 18. v 19. stoletje.
—-
Za čebelarja MIHAELA AMBROŽIČA velja, da je »ustvaril svetovno trgovino s kranjsko čebelo«. Kranjsko sivko je prodajal ne le v Evropi, temveč tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal vseh svetovnih razstav, na 85-ih je prejel kar 147 odlikovanj. Med najpomembnejšimi je tisto s svetovne razstave leta 1873. Na Dunaj je poslal nekaj kranjskih panjev in dva svoja izuma: slušni aparat, s katerim je lahko ugotovil, kateri roj bo rojil, ter iz blaga narejen lovilec rojev. Mihael Ambrožič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Mojstrani.
—–
Na današnji dan leta 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležili so se ga številni prebivalci Savinjske doline in sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole, ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
——
Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 115-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo, časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.
Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik LOJZE VODOVNIK je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov s pomočjo funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo.
Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu z njegovo pomočjo razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Predaval je v več evropskih državah, Združenih državah Amerike, na Japonskem in v Avstraliji, bil redni član več znanstvenih akademij v Evropi in Ameriki, za svoje znanstveno delo pa je dobil tudi ugledna priznanja. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov