Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

09.09.2016


Slikar MATEVŽ  LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi   Primicovo Julijo,  Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.

—–

Pripovednik  MATEJ  TONEJEC  s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

—–

Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA  STRNAD  se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.

—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

09.09.2016


Slikar MATEVŽ  LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi   Primicovo Julijo,  Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.

—–

Pripovednik  MATEJ  TONEJEC  s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

—–

Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA  STRNAD  se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.

—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.


13.11.2022

15. november - začetki rotarijanstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

14. november - o slovenskem liberalnem prvaku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

13. november - Portorož v zgodovinskih virih

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

12. november - skrivnostna smrt obetavnega pesnika

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

11. november - tehnik in pionir letalstva

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

10. november - raziskovalec v botanični vedi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

9. november - glasba za himno Kraljevine Srbije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

8. november - tovarna lepenke, kartona in papirja v Količevem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


07.11.2022

7. november - prva uspešna operacija sive mrene pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

6. november - antanta pozdravlja nastanek Države SHS

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

5. november - ustanovitej Pomorskega muzeja S. Mašere v Piranu

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

4. november - slovenski župan Clevelanda

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.11.2022

3. november - nesreča Orient Expressa pri Brestanici

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

2. november - sveti Viktorin ptujski

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.10.2022

1. november - generalske epolete na majorjeva ramena

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


31.10.2022

31. oktober - luč reformacije, spodbuda k svobodi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

29. oktober - pozabljeni in spet najdeni literat

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

28. oktober - 94 let slovenskega radia

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

27. oktober - Slovenija in Hrvaška v projekt jedrske elektrarne

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 36 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov