Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

09.09.2016


Slikar MATEVŽ  LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi   Primicovo Julijo,  Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.

—–

Pripovednik  MATEJ  TONEJEC  s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

—–

Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA  STRNAD  se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.

—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

09.09.2016


Slikar MATEVŽ  LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi   Primicovo Julijo,  Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.

—–

Pripovednik  MATEJ  TONEJEC  s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

—–

Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA  STRNAD  se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.

—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.


17.12.2022

25. december - ledeno vino na božični dan

Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

24. december - mojster samospevov, “slovenski Schubert”

Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

23. december - "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

22. december - pionir vesoljske in raketne tehnike

Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

21. december - ustanovitelj Družbe Svetega Cirila in Metoda

Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

20. december - lipa ob skladateljevi hiši

Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

19. december - šahovski strateg in virtuoz pozicijske igre

Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.12.2022

18. december - Prešernova hči napisala spomine na očeta

V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

17. december - diplomat z Bleda v boju za pravične meje

Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

16. december - Primorski rojak med garibaldinci

Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk

Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

14. december - Rudolfova – gorenjska železniška proga

Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.12.2022

13. december -"Lepo je, veš, mama, lepo je živeti …."

Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

12. december - prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine

Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

11. december - prispevek k raziskovanju vesolja

Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja


03.12.2022

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo


03.12.2022

9. december  - v prvi vojni soborca v drugi nasprotnika

Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

8. december - 90 let od premiere filma Triglavske strmine

“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine


03.12.2022

7. december - Hamurabijev zakonik v slovenščini

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.12.2022

6. december - prve državnozborske volitve po ustavi Republike Slovenije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 34 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov