Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V delavnici podobarja MATIJE TOMCA v Šentvidu pri Ljubljani je delalo tudi do dvanajst pomočnikov, pri njem pa sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic. Tomec je bil eden najpomebnejših podobarjev sredine 19. stoletja na Kranjskem, slovel je zlasti po kakovostni izdelavi. Večinoma v lesu je izdeloval oltarje in kipe, tabernaklje in drugo cerkveno opremo, bil pa je tudi pozlatar in restavrator. Pri historističnih zasnovah oltarjev se je opiral na predloge, pri oblikovanju kipov pa se je zgledoval po klasicizmu, ki ga je povezoval z nazarensko liričnostjo in zmernim realizmom ter po severnonemški zgodnji renesansi. Med najpomembnejšimi deli so oltarji in kipi v Braslovčah, v Šentvidu in Trnovem v Ljubljani, na Raki, v Šmihelu ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Podobar Matija Tomec se je rodil na današnji dan leta 1814 na Šújici v okolici Ljubljane.
Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil zadolžen ugledni arhitekt Maks Fabiani.
Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
—–
Filmski režiser JANE KAVČIČ je leta 1948 začel kot asistent režije pri prvem slovenskem povojnem igranem filmu »Na svoji zemlji« režiserja Franceta Štiglica. Pozneje je posnel več Filmskih obzornikov in kratkometražnih filmov. S prvimi celovečerci (»Akcija«, »Lov za zmajem«, »Minuta za umor«) je utrdil realistični pripovedni slog, ki ga označuje posluh za življenjsko prepričljiv dialog. Z »Nevidnim bataljonom« je leta 1967 segel na področje filma za otroke in mladino, ki je postalo njegova poglavitna usmeritev. V »Sreči na vrvici«, ki je eden naših najboljših filmov za otroke, v »Učnih letih izumitelja Polža«, v »Nobenem soncu«, v »Maji in vesoljčku« in v »Nepopisanem listu« se je potrdil kot odličen poznavalec psihe otrok in odraščajočih, kot spreten vodja mladih igralcev ter kot ustvarjalec posebnega tipa mladinske komedije.
Sicer pa se je v svojih filmih loteval na Slovenskem takrat še neraziskanih žanrov (kriminala, znanstvene fantastike) ter sodobnih tem. Za kratkometražne filme je pisal scenarije sam, pri večini celovečernih pa je bil soscenarist. Sodeloval je tudi pri radiu in televiziji. Za življenjsko delo je Jane Kavčič trikrat prejel Badjurovo nagrado, leta 1978 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2005 zlati red Republike Slovenije za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Logatcu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V delavnici podobarja MATIJE TOMCA v Šentvidu pri Ljubljani je delalo tudi do dvanajst pomočnikov, pri njem pa sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic. Tomec je bil eden najpomebnejših podobarjev sredine 19. stoletja na Kranjskem, slovel je zlasti po kakovostni izdelavi. Večinoma v lesu je izdeloval oltarje in kipe, tabernaklje in drugo cerkveno opremo, bil pa je tudi pozlatar in restavrator. Pri historističnih zasnovah oltarjev se je opiral na predloge, pri oblikovanju kipov pa se je zgledoval po klasicizmu, ki ga je povezoval z nazarensko liričnostjo in zmernim realizmom ter po severnonemški zgodnji renesansi. Med najpomembnejšimi deli so oltarji in kipi v Braslovčah, v Šentvidu in Trnovem v Ljubljani, na Raki, v Šmihelu ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Podobar Matija Tomec se je rodil na današnji dan leta 1814 na Šújici v okolici Ljubljane.
Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil zadolžen ugledni arhitekt Maks Fabiani.
Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
—–
Filmski režiser JANE KAVČIČ je leta 1948 začel kot asistent režije pri prvem slovenskem povojnem igranem filmu »Na svoji zemlji« režiserja Franceta Štiglica. Pozneje je posnel več Filmskih obzornikov in kratkometražnih filmov. S prvimi celovečerci (»Akcija«, »Lov za zmajem«, »Minuta za umor«) je utrdil realistični pripovedni slog, ki ga označuje posluh za življenjsko prepričljiv dialog. Z »Nevidnim bataljonom« je leta 1967 segel na področje filma za otroke in mladino, ki je postalo njegova poglavitna usmeritev. V »Sreči na vrvici«, ki je eden naših najboljših filmov za otroke, v »Učnih letih izumitelja Polža«, v »Nobenem soncu«, v »Maji in vesoljčku« in v »Nepopisanem listu« se je potrdil kot odličen poznavalec psihe otrok in odraščajočih, kot spreten vodja mladih igralcev ter kot ustvarjalec posebnega tipa mladinske komedije.
Sicer pa se je v svojih filmih loteval na Slovenskem takrat še neraziskanih žanrov (kriminala, znanstvene fantastike) ter sodobnih tem. Za kratkometražne filme je pisal scenarije sam, pri večini celovečernih pa je bil soscenarist. Sodeloval je tudi pri radiu in televiziji. Za življenjsko delo je Jane Kavčič trikrat prejel Badjurovo nagrado, leta 1978 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2005 zlati red Republike Slovenije za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Logatcu.
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov