Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.09.2016


V delavnici  podobarja  MATIJE  TOMCA  v Šentvidu pri Ljubljani je delalo tudi do dvanajst pomočnikov, pri njem pa sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic. Tomec je bil eden najpomebnejših podobarjev sredine 19. stoletja na Kranjskem, slovel je zlasti po kakovostni izdelavi. Večinoma v lesu je izdeloval oltarje in kipe, tabernaklje in drugo cerkveno opremo, bil pa je tudi pozlatar in restavrator. Pri historističnih zasnovah oltarjev se je opiral na predloge, pri oblikovanju kipov pa se je zgledoval po klasicizmu, ki ga je povezoval z nazarensko liričnostjo in zmernim realizmom ter po severnonemški zgodnji renesansi. Med najpomembnejšimi deli so oltarji in kipi v Braslovčah, v Šentvidu in Trnovem v Ljubljani, na Raki, v Šmihelu ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Podobar Matija Tomec se je rodil na današnji dan leta 1814 na Šújici v okolici Ljubljane.

Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil zadolžen ugledni arhitekt Maks Fabiani.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti.  A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti.  A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

—–

Filmski režiser  JANE  KAVČIČ  je leta 1948 začel kot asistent režije pri prvem slovenskem povojnem igranem filmu »Na svoji zemlji« režiserja Franceta Štiglica. Pozneje je posnel več Filmskih obzornikov in kratkometražnih filmov. S prvimi celovečerci (»Akcija«, »Lov za zmajem«, »Minuta za umor«) je utrdil realistični pripovedni slog, ki ga označuje posluh za življenjsko prepričljiv dialog. Z »Nevidnim bataljonom« je leta 1967 segel na področje filma za otroke in mladino, ki je postalo njegova poglavitna usmeritev. V »Sreči na vrvici«, ki je eden naših najboljših filmov za otroke, v »Učnih letih izumitelja Polža«, v »Nobenem soncu«, v »Maji in vesoljčku« in v »Nepopisanem listu« se je potrdil kot odličen poznavalec psihe otrok in odraščajočih, kot spreten vodja mladih igralcev ter kot ustvarjalec posebnega tipa mladinske komedije.

Sicer pa se je v svojih filmih loteval na Slovenskem takrat še neraziskanih žanrov (kriminala, znanstvene fantastike) ter sodobnih tem. Za kratkometražne filme je pisal  scenarije sam, pri večini celovečernih pa je bil soscenarist. Sodeloval je tudi pri radiu in televiziji. Za življenjsko delo je Jane Kavčič trikrat prejel Badjurovo nagrado, leta 1978 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2005 zlati red Republike Slovenije za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Logatcu.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.09.2016


V delavnici  podobarja  MATIJE  TOMCA  v Šentvidu pri Ljubljani je delalo tudi do dvanajst pomočnikov, pri njem pa sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic. Tomec je bil eden najpomebnejših podobarjev sredine 19. stoletja na Kranjskem, slovel je zlasti po kakovostni izdelavi. Večinoma v lesu je izdeloval oltarje in kipe, tabernaklje in drugo cerkveno opremo, bil pa je tudi pozlatar in restavrator. Pri historističnih zasnovah oltarjev se je opiral na predloge, pri oblikovanju kipov pa se je zgledoval po klasicizmu, ki ga je povezoval z nazarensko liričnostjo in zmernim realizmom ter po severnonemški zgodnji renesansi. Med najpomembnejšimi deli so oltarji in kipi v Braslovčah, v Šentvidu in Trnovem v Ljubljani, na Raki, v Šmihelu ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Podobar Matija Tomec se je rodil na današnji dan leta 1814 na Šújici v okolici Ljubljane.

Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil zadolžen ugledni arhitekt Maks Fabiani.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti.  A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti.  A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

—–

Filmski režiser  JANE  KAVČIČ  je leta 1948 začel kot asistent režije pri prvem slovenskem povojnem igranem filmu »Na svoji zemlji« režiserja Franceta Štiglica. Pozneje je posnel več Filmskih obzornikov in kratkometražnih filmov. S prvimi celovečerci (»Akcija«, »Lov za zmajem«, »Minuta za umor«) je utrdil realistični pripovedni slog, ki ga označuje posluh za življenjsko prepričljiv dialog. Z »Nevidnim bataljonom« je leta 1967 segel na področje filma za otroke in mladino, ki je postalo njegova poglavitna usmeritev. V »Sreči na vrvici«, ki je eden naših najboljših filmov za otroke, v »Učnih letih izumitelja Polža«, v »Nobenem soncu«, v »Maji in vesoljčku« in v »Nepopisanem listu« se je potrdil kot odličen poznavalec psihe otrok in odraščajočih, kot spreten vodja mladih igralcev ter kot ustvarjalec posebnega tipa mladinske komedije.

Sicer pa se je v svojih filmih loteval na Slovenskem takrat še neraziskanih žanrov (kriminala, znanstvene fantastike) ter sodobnih tem. Za kratkometražne filme je pisal  scenarije sam, pri večini celovečernih pa je bil soscenarist. Sodeloval je tudi pri radiu in televiziji. Za življenjsko delo je Jane Kavčič trikrat prejel Badjurovo nagrado, leta 1978 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2005 zlati red Republike Slovenije za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Logatcu.


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov