Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.09.2016


V delavnici  podobarja  MATIJE  TOMCA  v Šentvidu pri Ljubljani je delalo tudi do dvanajst pomočnikov, pri njem pa sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic. Tomec je bil eden najpomebnejših podobarjev sredine 19. stoletja na Kranjskem, slovel je zlasti po kakovostni izdelavi. Večinoma v lesu je izdeloval oltarje in kipe, tabernaklje in drugo cerkveno opremo, bil pa je tudi pozlatar in restavrator. Pri historističnih zasnovah oltarjev se je opiral na predloge, pri oblikovanju kipov pa se je zgledoval po klasicizmu, ki ga je povezoval z nazarensko liričnostjo in zmernim realizmom ter po severnonemški zgodnji renesansi. Med najpomembnejšimi deli so oltarji in kipi v Braslovčah, v Šentvidu in Trnovem v Ljubljani, na Raki, v Šmihelu ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Podobar Matija Tomec se je rodil na današnji dan leta 1814 na Šújici v okolici Ljubljane.

Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil zadolžen ugledni arhitekt Maks Fabiani.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti.  A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti.  A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

—–

Filmski režiser  JANE  KAVČIČ  je leta 1948 začel kot asistent režije pri prvem slovenskem povojnem igranem filmu »Na svoji zemlji« režiserja Franceta Štiglica. Pozneje je posnel več Filmskih obzornikov in kratkometražnih filmov. S prvimi celovečerci (»Akcija«, »Lov za zmajem«, »Minuta za umor«) je utrdil realistični pripovedni slog, ki ga označuje posluh za življenjsko prepričljiv dialog. Z »Nevidnim bataljonom« je leta 1967 segel na področje filma za otroke in mladino, ki je postalo njegova poglavitna usmeritev. V »Sreči na vrvici«, ki je eden naših najboljših filmov za otroke, v »Učnih letih izumitelja Polža«, v »Nobenem soncu«, v »Maji in vesoljčku« in v »Nepopisanem listu« se je potrdil kot odličen poznavalec psihe otrok in odraščajočih, kot spreten vodja mladih igralcev ter kot ustvarjalec posebnega tipa mladinske komedije.

Sicer pa se je v svojih filmih loteval na Slovenskem takrat še neraziskanih žanrov (kriminala, znanstvene fantastike) ter sodobnih tem. Za kratkometražne filme je pisal  scenarije sam, pri večini celovečernih pa je bil soscenarist. Sodeloval je tudi pri radiu in televiziji. Za življenjsko delo je Jane Kavčič trikrat prejel Badjurovo nagrado, leta 1978 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2005 zlati red Republike Slovenije za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Logatcu.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.09.2016


V delavnici  podobarja  MATIJE  TOMCA  v Šentvidu pri Ljubljani je delalo tudi do dvanajst pomočnikov, pri njem pa sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic. Tomec je bil eden najpomebnejših podobarjev sredine 19. stoletja na Kranjskem, slovel je zlasti po kakovostni izdelavi. Večinoma v lesu je izdeloval oltarje in kipe, tabernaklje in drugo cerkveno opremo, bil pa je tudi pozlatar in restavrator. Pri historističnih zasnovah oltarjev se je opiral na predloge, pri oblikovanju kipov pa se je zgledoval po klasicizmu, ki ga je povezoval z nazarensko liričnostjo in zmernim realizmom ter po severnonemški zgodnji renesansi. Med najpomembnejšimi deli so oltarji in kipi v Braslovčah, v Šentvidu in Trnovem v Ljubljani, na Raki, v Šmihelu ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Podobar Matija Tomec se je rodil na današnji dan leta 1814 na Šújici v okolici Ljubljane.

Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil zadolžen ugledni arhitekt Maks Fabiani.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti.  A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti.  A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

—–

Filmski režiser  JANE  KAVČIČ  je leta 1948 začel kot asistent režije pri prvem slovenskem povojnem igranem filmu »Na svoji zemlji« režiserja Franceta Štiglica. Pozneje je posnel več Filmskih obzornikov in kratkometražnih filmov. S prvimi celovečerci (»Akcija«, »Lov za zmajem«, »Minuta za umor«) je utrdil realistični pripovedni slog, ki ga označuje posluh za življenjsko prepričljiv dialog. Z »Nevidnim bataljonom« je leta 1967 segel na področje filma za otroke in mladino, ki je postalo njegova poglavitna usmeritev. V »Sreči na vrvici«, ki je eden naših najboljših filmov za otroke, v »Učnih letih izumitelja Polža«, v »Nobenem soncu«, v »Maji in vesoljčku« in v »Nepopisanem listu« se je potrdil kot odličen poznavalec psihe otrok in odraščajočih, kot spreten vodja mladih igralcev ter kot ustvarjalec posebnega tipa mladinske komedije.

Sicer pa se je v svojih filmih loteval na Slovenskem takrat še neraziskanih žanrov (kriminala, znanstvene fantastike) ter sodobnih tem. Za kratkometražne filme je pisal  scenarije sam, pri večini celovečernih pa je bil soscenarist. Sodeloval je tudi pri radiu in televiziji. Za življenjsko delo je Jane Kavčič trikrat prejel Badjurovo nagrado, leta 1978 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2005 zlati red Republike Slovenije za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Logatcu.


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

19. junij - odvetnica Ljuba Prenner in njena pripovedna proza (1906)

Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

18. junij - Lojze Ude: vojak, pravnik in zgodovinar (1896)

Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

17. junij - Alojz Dolhar, zagovornik slovenstva v Kanalski dolini (1902)

Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

16. junij - »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada« (1992)

Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

15. junij - Igralka Vida Juvan in njena umetniška pot (1905)

Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

14. junij - Vasilji Mirk in na ljudsko izročilo oprta melodika (1884)

Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

13. junij - Fran Lipič in prva znanstvena razprava o alkoholizmu (1799)

Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

12. junij - Janez Mesar in začetki bohinjskega sirarstva (1832)

Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

11. junij - Fran Tratnik, prvi slovenski ekspresionist (1881)

Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

10. junij - Franica Vrhnuc, naša prva terapevtka za otroke z motnjami vida (1881)

Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

9. junij - Ivan Endlicher in Preporodovci (1891)

O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.06.2024

8. junij - zavezniška pomoč 14. diviziji slovenske partizanske vojske (1944)

Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

7. junij - Boris Šnuderl in Osimski sporazumi (1929)

Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

6. junij - Angela Boškin, naša prva šolana medicinska sestra (1886)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

5. junij - odprtje otroške klinike v Ljubljani (1954)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

4. junij - katastrofalne poplave na Celjskem (1954)

45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

3. junij - kdo so bili »meksikajnarji« ? (1864)

Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 8 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov