Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poljska vojska pod poveljstvom kralja Jana Sobieskega je ob pomoči avstrijske vojske na današnji dan leta 1683 popolnoma porazila Turke pred Dunajem in tako razbila dolgo obleganje habsburškega cesarstva. Z mirom v Sremskih Karlovcih je Dunaj spet dobil v svoje roke vso Ogrsko, Banát, Erdelj, Slavonijo in Liko. S turškim porazom pred 333-imi leti bilo konec njihovega prodiranja v srednjo Evropo, zato je bila ta bitka odločilna za evropsko zgodovino.
—–
Politik in diplomat OTOKAR RYBÁR je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi Majniške deklaracije in na zborovanjih govoril njej v prid; aktivno je deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu.
Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri takšne pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár). Odlikovan je bil z albanskim Skenderbegovim in črnogorskim Danilovim redom, z redom belgijske in italijanske krone ter češkim redom belega leva. Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil na današnji dan leta 1865 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1798 se je v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil pesnik in prevajalec JOVAN KOSESKI s pravim imenom JANEZ VESEL. Po diplomi iz prava je delal v Ljubljani, Trstu, Tolminu in Gorici. Leta 1848 je postal predsednik tržaškega Slavjanskega zbora. Prve pesmi – slogovno pripadajo poznemu klasicizmu in predromantiki – je objavil v nemščini, pozneje pa je pisal v slovenščini. Za njegove pesmi je značilno predvsem retorično narodno buditeljstvo po načelih Bleiweisovega staroslovenstva. Najbolj znana pesem te vrste je »Kdo je mar?ˇ« z znamenitimi verzi:
Kjer zadene, iskra šine, // šest jih pade, kjer porine. // Kdo je mar? // Ta pogumen korenine // je slovenski oratar.
Slava Koseskega je takrat celo popolnoma zasenčila Prešernovo poezijo. Na pravo vrednost njegovega pesništva, na neizvirnost in jezikovno prisiljenost, je opozoril šele Josip Stritar s “Kritičnimi pismi”. Je pa Jovan Vesel Koseski s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi z gromko retoriko vendarle krepil slovensko samozavest.
—–
Skladatelj ANTON JOBST je leta 1912 z odličnim uspehom končal orglarsko šolo v Ljubljani ter postal organist v Žireh v Poljanski dolini. Tam je služboval celih 69 let, razen med prvo svetovno vojno, ko je bil v italijanskem ujetništvu, in med drugo, ko je bil na domačem Koroškem. Vodil je tudi zbore, orkestre in godbe ter poučeval glasbo na nižji gimnaziji in v glasbeni šoli. Bil je izjemno plodovit skladatelj, njegova glasba pa je zvočno privlačna in učinkovita. Napisal je več kot dvesto cerkvenih skladb, več kot štiristo posvetnih za mešane in moške pevske zbore, mašo »Bog, na svoj rod se ozri« s podnaslovom »Kratka in lahka slovenska maša za mešani zbor in orgle« ter nekaj spevoiger. Anton Jobst se je rodil na današnji dan leta 1894 na Brdu pri Šmohôrju v Ziljski dolini.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Poljska vojska pod poveljstvom kralja Jana Sobieskega je ob pomoči avstrijske vojske na današnji dan leta 1683 popolnoma porazila Turke pred Dunajem in tako razbila dolgo obleganje habsburškega cesarstva. Z mirom v Sremskih Karlovcih je Dunaj spet dobil v svoje roke vso Ogrsko, Banát, Erdelj, Slavonijo in Liko. S turškim porazom pred 333-imi leti bilo konec njihovega prodiranja v srednjo Evropo, zato je bila ta bitka odločilna za evropsko zgodovino.
—–
Politik in diplomat OTOKAR RYBÁR je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi Majniške deklaracije in na zborovanjih govoril njej v prid; aktivno je deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu.
Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri takšne pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár). Odlikovan je bil z albanskim Skenderbegovim in črnogorskim Danilovim redom, z redom belgijske in italijanske krone ter češkim redom belega leva. Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil na današnji dan leta 1865 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1798 se je v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil pesnik in prevajalec JOVAN KOSESKI s pravim imenom JANEZ VESEL. Po diplomi iz prava je delal v Ljubljani, Trstu, Tolminu in Gorici. Leta 1848 je postal predsednik tržaškega Slavjanskega zbora. Prve pesmi – slogovno pripadajo poznemu klasicizmu in predromantiki – je objavil v nemščini, pozneje pa je pisal v slovenščini. Za njegove pesmi je značilno predvsem retorično narodno buditeljstvo po načelih Bleiweisovega staroslovenstva. Najbolj znana pesem te vrste je »Kdo je mar?ˇ« z znamenitimi verzi:
Kjer zadene, iskra šine, // šest jih pade, kjer porine. // Kdo je mar? // Ta pogumen korenine // je slovenski oratar.
Slava Koseskega je takrat celo popolnoma zasenčila Prešernovo poezijo. Na pravo vrednost njegovega pesništva, na neizvirnost in jezikovno prisiljenost, je opozoril šele Josip Stritar s “Kritičnimi pismi”. Je pa Jovan Vesel Koseski s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi z gromko retoriko vendarle krepil slovensko samozavest.
—–
Skladatelj ANTON JOBST je leta 1912 z odličnim uspehom končal orglarsko šolo v Ljubljani ter postal organist v Žireh v Poljanski dolini. Tam je služboval celih 69 let, razen med prvo svetovno vojno, ko je bil v italijanskem ujetništvu, in med drugo, ko je bil na domačem Koroškem. Vodil je tudi zbore, orkestre in godbe ter poučeval glasbo na nižji gimnaziji in v glasbeni šoli. Bil je izjemno plodovit skladatelj, njegova glasba pa je zvočno privlačna in učinkovita. Napisal je več kot dvesto cerkvenih skladb, več kot štiristo posvetnih za mešane in moške pevske zbore, mašo »Bog, na svoj rod se ozri« s podnaslovom »Kratka in lahka slovenska maša za mešani zbor in orgle« ter nekaj spevoiger. Anton Jobst se je rodil na današnji dan leta 1894 na Brdu pri Šmohôrju v Ziljski dolini.
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov