Razen z vodo in mlekom so si Slovenci nekoč gasili žejo tudi z medico; da bi imela boljši vonj in prijetnejši okus, so jo mešali z različnimi jagodami. Pozneje je medica postala pijača ubožnih in bogatejši so začeli segati po kupicah z vinom. Ljubljančani so se z njim oskrbovali z Vipavskega in iz Istre. Ker kletarjenje ni bilo razvito, so tudi vinu izboljševali okus s sladili in dišavami.
Tako je kancler oglejskega patriarha Santonino, ki pri italijanskih vinih tega ni bil vajen, zapisal, da je pri pojedini na gradu Rožek na Dolenjskem na današnji dan pred 530-imi leti “teklo rdeče in belo vino” in vsak gost je imel srebrno ali kristalno čašo, v kateri so bili za odišavljenje vina na dnu pelin, rutica in žajbelj.
Ker se je zaradi slabih letin uvoz vina z Vipavskega zmanjšal, so si slovenski pivci začeli gasiti žejo z dolenjskimi vini, predvsem s cvičkom; ta se je uveljavil konec 16. stoletja. Janez Vajkard Valvazor je za dolenjska vina trdil, da postanejo čez nekaj let močna kakor žganje. Ljubljanski zdravnik Vidmajer je v knjigi iz leta 1692 razpravljal o vrstah, moči, barvi in starosti vina in ugotovil, da je do pet let staro dolenjsko vino izredno močno in pospešuje tek. V Ljubljani, je še zapisal, je tako udomačeno, da ga ima večina prebivalcev za običajno pijačo. Čeprav je koristno, je opozarjal mestni zdravnik, ga ne bi smeli piti pogosteje kot vodo.
—–
Kollmani so bili ljubljanska trgovska družina, po izvoru z Zgoš blizu Begunj na Gorenjskem. Več njenih generacij se je ukvarjalo z izdelovanjem sukna in platna. Odtod je bil tudi njihov sorodnik Fran Resman, ki je imel v Ljubljani trgovino s steklom. Ker ni imel moških potomcev, je vzel k sebi FRANCA KOLLMANA, ga izučil in mu leta 1872 prepustil trgovino. Ta je ponudbo razširil s porcelanom, ustanovil steklarsko delavnico in trgovina se je hitro razširila v veletrgovino. Veliko denarja je daroval tudi v dobrodelne namene. Leta 1887 je bil izvoljen za člana upravnega odbora ljubljanske Mestne hranilnice in bil pozneje njen predsednik vse do svoje smrti. Veletrgovec Fran Kollman se je rodil na današnji dan leta 1839 na Zgošah pri Begunjah na Gorenjskem.
—–
Eden najbolje ohranjenih avtentičnih spomenikov iz obdobja narodnoosvobodilnega boja pri nas je partizanska tiskarna »Slovenija«. To je bila največja in tehnično najbolje opremljena tiskarna na Primorskem. Ob štirideseti obletnici njene ustanovitve so spet zavrteli takratne tiskarske stroje in brez težav ponatisnili sedem tisoč izvodov prve tiskane številke »Partizanskega dnevnika«, ki je do tedaj izhajal v ciklostirani obliki.
Tiskarno so postavili v strmi grapi pod robom Vojskarske planote. V več barakah so bile strojnica, stavnica, knjigoveznica, električna centrala, kuhinja in jedilnica. Tiskarna je začela delovati na današnji dan leta 1944, ko so na velikem hitrotiskalnem stroju natisnili že 248. številko »Partizanskega dnevnika«, glasila, ki je bilo med drugo svetovno vojno edini do zdaj znani tiskani dnevnik protifašističnega odpora v okupirani Evropi.
V tiskarni je delalo od 40 do 50 ljudi, delovala pa je do 1. maja 1945. V tem obdobju so natisnili nekaj manj kot milijon štiristo tisoč izvodov časopisov, brošur, letakov in podobnega.