Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar TOMAŽ iz Senja je pripadal skupini hrvaških slikarjev, ki so v prvi polovici 16. stoletja delovali v Istri, na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in Zasavju. Na podlagi Trubarjevega zapisa, da je njegov oče naročil freske za cerkev na Rašici »enemu krovaškemu malarju malati« in opisa slikarij, je umetnostni zgodovinar France Stele poslikave v Suhi krajini pripisal hrvaški skupini slikarjev. Leta 1964 so na freskah v Nadlesku pri Starem trgu odkrili napis »Meštar Tomas od Segnia 1511«, ki je potrdil provenienco Tomaža iz Senja.
Hrvaške poslikave iz tistega časa kažejo slogovne in ikonografske zveze z istrsko umetnostjo, kakovostna raven ni visoka, je skoraj poljudna, a nakazujejo nekaj renesančnih prvin, povzetih po novostih italijanske umetnosti 15. stoletja. Na manj izpostavljenih poljih so upodabljali motive, ki so zaradi hibridnega povzemanja srednjeveških elementov in domiselnega vnašanja sočasnih duhovnih vsebin redki in celo po evropskih merilih že zelo zgodaj kažejo predreformacijsko kritičnost.
—–
FRANCE VEBER je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a po koncu vojne je bil zaradi političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu.
Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost (vzajemno sporočilnost med ljudmi), pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik.
Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. France Veber se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gornji Radgoni.
—–
Na današnji dan pred 240-imi leti se je na Vačah rodil škof in nabožni pisec MATEVŽ RAVNIKAR. Šolal se je na ljubljanskem liceju, po končanem študiju bogoslovja pa je bil profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebej skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika.
Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv “očeta” oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan”, “Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti” ter “Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi”.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar TOMAŽ iz Senja je pripadal skupini hrvaških slikarjev, ki so v prvi polovici 16. stoletja delovali v Istri, na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in Zasavju. Na podlagi Trubarjevega zapisa, da je njegov oče naročil freske za cerkev na Rašici »enemu krovaškemu malarju malati« in opisa slikarij, je umetnostni zgodovinar France Stele poslikave v Suhi krajini pripisal hrvaški skupini slikarjev. Leta 1964 so na freskah v Nadlesku pri Starem trgu odkrili napis »Meštar Tomas od Segnia 1511«, ki je potrdil provenienco Tomaža iz Senja.
Hrvaške poslikave iz tistega časa kažejo slogovne in ikonografske zveze z istrsko umetnostjo, kakovostna raven ni visoka, je skoraj poljudna, a nakazujejo nekaj renesančnih prvin, povzetih po novostih italijanske umetnosti 15. stoletja. Na manj izpostavljenih poljih so upodabljali motive, ki so zaradi hibridnega povzemanja srednjeveških elementov in domiselnega vnašanja sočasnih duhovnih vsebin redki in celo po evropskih merilih že zelo zgodaj kažejo predreformacijsko kritičnost.
—–
FRANCE VEBER je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a po koncu vojne je bil zaradi političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu.
Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost (vzajemno sporočilnost med ljudmi), pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik.
Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. France Veber se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gornji Radgoni.
—–
Na današnji dan pred 240-imi leti se je na Vačah rodil škof in nabožni pisec MATEVŽ RAVNIKAR. Šolal se je na ljubljanskem liceju, po končanem študiju bogoslovja pa je bil profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebej skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika.
Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv “očeta” oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan”, “Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti” ter “Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi”.
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov