Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar TOMAŽ iz Senja je pripadal skupini hrvaških slikarjev, ki so v prvi polovici 16. stoletja delovali v Istri, na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in Zasavju. Na podlagi Trubarjevega zapisa, da je njegov oče naročil freske za cerkev na Rašici »enemu krovaškemu malarju malati« in opisa slikarij, je umetnostni zgodovinar France Stele poslikave v Suhi krajini pripisal hrvaški skupini slikarjev. Leta 1964 so na freskah v Nadlesku pri Starem trgu odkrili napis »Meštar Tomas od Segnia 1511«, ki je potrdil provenienco Tomaža iz Senja.
Hrvaške poslikave iz tistega časa kažejo slogovne in ikonografske zveze z istrsko umetnostjo, kakovostna raven ni visoka, je skoraj poljudna, a nakazujejo nekaj renesančnih prvin, povzetih po novostih italijanske umetnosti 15. stoletja. Na manj izpostavljenih poljih so upodabljali motive, ki so zaradi hibridnega povzemanja srednjeveških elementov in domiselnega vnašanja sočasnih duhovnih vsebin redki in celo po evropskih merilih že zelo zgodaj kažejo predreformacijsko kritičnost.
—–
FRANCE VEBER je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a po koncu vojne je bil zaradi političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu.
Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost (vzajemno sporočilnost med ljudmi), pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik.
Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. France Veber se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gornji Radgoni.
—–
Na današnji dan pred 240-imi leti se je na Vačah rodil škof in nabožni pisec MATEVŽ RAVNIKAR. Šolal se je na ljubljanskem liceju, po končanem študiju bogoslovja pa je bil profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebej skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika.
Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv “očeta” oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan”, “Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti” ter “Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi”.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar TOMAŽ iz Senja je pripadal skupini hrvaških slikarjev, ki so v prvi polovici 16. stoletja delovali v Istri, na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in Zasavju. Na podlagi Trubarjevega zapisa, da je njegov oče naročil freske za cerkev na Rašici »enemu krovaškemu malarju malati« in opisa slikarij, je umetnostni zgodovinar France Stele poslikave v Suhi krajini pripisal hrvaški skupini slikarjev. Leta 1964 so na freskah v Nadlesku pri Starem trgu odkrili napis »Meštar Tomas od Segnia 1511«, ki je potrdil provenienco Tomaža iz Senja.
Hrvaške poslikave iz tistega časa kažejo slogovne in ikonografske zveze z istrsko umetnostjo, kakovostna raven ni visoka, je skoraj poljudna, a nakazujejo nekaj renesančnih prvin, povzetih po novostih italijanske umetnosti 15. stoletja. Na manj izpostavljenih poljih so upodabljali motive, ki so zaradi hibridnega povzemanja srednjeveških elementov in domiselnega vnašanja sočasnih duhovnih vsebin redki in celo po evropskih merilih že zelo zgodaj kažejo predreformacijsko kritičnost.
—–
FRANCE VEBER je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a po koncu vojne je bil zaradi političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu.
Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost (vzajemno sporočilnost med ljudmi), pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik.
Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. France Veber se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gornji Radgoni.
—–
Na današnji dan pred 240-imi leti se je na Vačah rodil škof in nabožni pisec MATEVŽ RAVNIKAR. Šolal se je na ljubljanskem liceju, po končanem študiju bogoslovja pa je bil profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebej skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika.
Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv “očeta” oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan”, “Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti” ter “Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi”.
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov