Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velíke« in »male. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Na današnji dan leta 1878 se je na Glinjah pri Kranju rodil glasbenik in skladatelj FRANC KIMOVEC. Iz bogoslovja je doktoriral v Rimu, glasbo pa doštudiral na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Končal je tudi študij orglanja, cerkvenega petja in pevovodstva.. Kot glasbeni učitelj je veljal za največjega strokovnjaka za gregorijanski koral. V svojih skladbah – napisal jih je več kot petsto – se je opiral predvsem na ljudsko melodiko in gregorijanski koral, pomembne pa so njegove latinske maše in maše s slovenskim besedilom. Franc Kimovec je napisal tudi veliko člankov o zvonovih in je bil uradni kolavdator zvonov v ljubljanski škofiji.
—–
Kovinar in politični delavec VENCELJ PERKO se je že zgodaj vključil v delavsko gibanje jeseniških železarjev, bil glavni delavski zaupnik ter pobudnik in organizator stavk kovinarjev in gradbincev; od leta 1935 je bil član Komunistične partije. Kot kandidat na listi kmečko-delavskega gibanja je bil izvoljen za župana občine Javornik-Koroška Bela. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Kraut, vendar je pobegnil in se priključil partizanom, po vojni pa je delal v državni upravi in gospodarstvu. Vencelj Perko se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti na Jesenicah.
—–
Pripovednik, pesnik, dramatik in publicist LOJZE ZUPANC je najprej prirejal belokranjske pravljice, pozneje pa je pisal prozo in dramska besedila predvsem za mladino. V povestih in romanih je opisoval kmečko življenje in razkroj patriarhalnega življenja na vasi med krizo ter pisal o gladovnih stavkah v rudnikih.
V grotesknih novelah o življenju v ljubljanskih predmestjih je opisoval lumpenproletarske karikature – podobe materialne in moralne bede,. Po vojni je pisal povesti iz kmečkega življenja, se posvečal zbiranju in prirejanju narodopisnega gradiva ter napisal tudi spomine o svojem bivanju v kočevskih zaporih med narodnoosvobodilnim bojem. Lojze Zupanc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.