Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil zgodovinar in arhivar KAREL KOVAČ. Zgodovino je študiral v Gradcu in Innsbrucku, v arhivski stroki pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1911 je bil imenovan za načelnika državnega arhiva v Dubrovniku, kot konservator pa je skrbel tudi za druge arhive južne Dalmacije. Objavil je številne pomembne prispevke in vire, povezane z južnoslovansko zgodovino in še posebno s srednjeveškim Dubrovnikom.
Med drugim je izdal tudi še neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo gradivo za Kranjsko, ki ga je našel v Innsbrucku in najstarejši znani desetinski register s konca 13. stoletja s seznamom far in beneficiatov v slovenskih deželah na območju oglejskega patriarhata, ki izvira iz Vatikanskega arhiva. Še posebno zaslužen je za preučevanje dubrovniške slikarske šole. Karel Kovač je med prvo svetovno vojno oktobra leta 1917 padel v bitki pri Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Metliki rodil kipar samouk FRANCE KAMBIČ. 1928. leta se je izselil v Argentino in začel iz tropskega lesa – bil je poklicni mizar – izdelovati figure Indijancev in priseljencev ter velike intarzije in reliefe. Njegova dela ekspresivnih, skoraj grobih potez izražajo srečanje dveh povsem različnih kultur.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge,je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda.
—–
“Bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica” – tako je začetnik vseevropskega gibanja, politik avstrijsko-madžarskega rodu Richard Coudenhove–Kalergi (kúdenhov-kélrgi) opisal svojo zamisel evropske zveze držav. Sprva je veljala za utopijo, a pobudnik gibanja je postopoma navdušil zanjo diplomate, pisatelje, umetnike in časnikarje, predvsem na nemško govorečem območju. Združeno Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, vsekakor pa brez Sovjetske zveze. Splošni sekretariat gibanja in mesečnik Paneuropa sta imela od leta 1924 sedež na Dunaju. Odziv na večstopenjski načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope je bil precejšen.
Prvega vseevropskega kongresa na Dunaju, ki se je začel na današnji dan pred 90-imi leti, se je udeležilo več kot dva tisoč zastopnikov iz 24 držav. Cilji te zveze držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težavnih obdobjih. Poleg tega naj bi bile Združene države Evrope tudi carinska in gospodarska unija. Zamisel se je izjalovila zaradi zloma newyorške borze leta 1929 in gospodarske krize, po letu 1930 pa je zaradi vzpona nacizma slabelo tudi zaupanje v nemško demokracijo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil zgodovinar in arhivar KAREL KOVAČ. Zgodovino je študiral v Gradcu in Innsbrucku, v arhivski stroki pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1911 je bil imenovan za načelnika državnega arhiva v Dubrovniku, kot konservator pa je skrbel tudi za druge arhive južne Dalmacije. Objavil je številne pomembne prispevke in vire, povezane z južnoslovansko zgodovino in še posebno s srednjeveškim Dubrovnikom.
Med drugim je izdal tudi še neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo gradivo za Kranjsko, ki ga je našel v Innsbrucku in najstarejši znani desetinski register s konca 13. stoletja s seznamom far in beneficiatov v slovenskih deželah na območju oglejskega patriarhata, ki izvira iz Vatikanskega arhiva. Še posebno zaslužen je za preučevanje dubrovniške slikarske šole. Karel Kovač je med prvo svetovno vojno oktobra leta 1917 padel v bitki pri Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Metliki rodil kipar samouk FRANCE KAMBIČ. 1928. leta se je izselil v Argentino in začel iz tropskega lesa – bil je poklicni mizar – izdelovati figure Indijancev in priseljencev ter velike intarzije in reliefe. Njegova dela ekspresivnih, skoraj grobih potez izražajo srečanje dveh povsem različnih kultur.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge,je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda.
—–
“Bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica” – tako je začetnik vseevropskega gibanja, politik avstrijsko-madžarskega rodu Richard Coudenhove–Kalergi (kúdenhov-kélrgi) opisal svojo zamisel evropske zveze držav. Sprva je veljala za utopijo, a pobudnik gibanja je postopoma navdušil zanjo diplomate, pisatelje, umetnike in časnikarje, predvsem na nemško govorečem območju. Združeno Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, vsekakor pa brez Sovjetske zveze. Splošni sekretariat gibanja in mesečnik Paneuropa sta imela od leta 1924 sedež na Dunaju. Odziv na večstopenjski načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope je bil precejšen.
Prvega vseevropskega kongresa na Dunaju, ki se je začel na današnji dan pred 90-imi leti, se je udeležilo več kot dva tisoč zastopnikov iz 24 držav. Cilji te zveze držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težavnih obdobjih. Poleg tega naj bi bile Združene države Evrope tudi carinska in gospodarska unija. Zamisel se je izjalovila zaradi zloma newyorške borze leta 1929 in gospodarske krize, po letu 1930 pa je zaradi vzpona nacizma slabelo tudi zaupanje v nemško demokracijo.
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov