Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil zgodovinar in arhivar KAREL KOVAČ. Zgodovino je študiral v Gradcu in Innsbrucku, v arhivski stroki pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1911 je bil imenovan za načelnika državnega arhiva v Dubrovniku, kot konservator pa je skrbel tudi za druge arhive južne Dalmacije. Objavil je številne pomembne prispevke in vire, povezane z južnoslovansko zgodovino in še posebno s srednjeveškim Dubrovnikom.
Med drugim je izdal tudi še neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo gradivo za Kranjsko, ki ga je našel v Innsbrucku in najstarejši znani desetinski register s konca 13. stoletja s seznamom far in beneficiatov v slovenskih deželah na območju oglejskega patriarhata, ki izvira iz Vatikanskega arhiva. Še posebno zaslužen je za preučevanje dubrovniške slikarske šole. Karel Kovač je med prvo svetovno vojno oktobra leta 1917 padel v bitki pri Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Metliki rodil kipar samouk FRANCE KAMBIČ. 1928. leta se je izselil v Argentino in začel iz tropskega lesa – bil je poklicni mizar – izdelovati figure Indijancev in priseljencev ter velike intarzije in reliefe. Njegova dela ekspresivnih, skoraj grobih potez izražajo srečanje dveh povsem različnih kultur.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge,je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda.
—–
“Bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica” – tako je začetnik vseevropskega gibanja, politik avstrijsko-madžarskega rodu Richard Coudenhove–Kalergi (kúdenhov-kélrgi) opisal svojo zamisel evropske zveze držav. Sprva je veljala za utopijo, a pobudnik gibanja je postopoma navdušil zanjo diplomate, pisatelje, umetnike in časnikarje, predvsem na nemško govorečem območju. Združeno Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, vsekakor pa brez Sovjetske zveze. Splošni sekretariat gibanja in mesečnik Paneuropa sta imela od leta 1924 sedež na Dunaju. Odziv na večstopenjski načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope je bil precejšen.
Prvega vseevropskega kongresa na Dunaju, ki se je začel na današnji dan pred 90-imi leti, se je udeležilo več kot dva tisoč zastopnikov iz 24 držav. Cilji te zveze držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težavnih obdobjih. Poleg tega naj bi bile Združene države Evrope tudi carinska in gospodarska unija. Zamisel se je izjalovila zaradi zloma newyorške borze leta 1929 in gospodarske krize, po letu 1930 pa je zaradi vzpona nacizma slabelo tudi zaupanje v nemško demokracijo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil zgodovinar in arhivar KAREL KOVAČ. Zgodovino je študiral v Gradcu in Innsbrucku, v arhivski stroki pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1911 je bil imenovan za načelnika državnega arhiva v Dubrovniku, kot konservator pa je skrbel tudi za druge arhive južne Dalmacije. Objavil je številne pomembne prispevke in vire, povezane z južnoslovansko zgodovino in še posebno s srednjeveškim Dubrovnikom.
Med drugim je izdal tudi še neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo gradivo za Kranjsko, ki ga je našel v Innsbrucku in najstarejši znani desetinski register s konca 13. stoletja s seznamom far in beneficiatov v slovenskih deželah na območju oglejskega patriarhata, ki izvira iz Vatikanskega arhiva. Še posebno zaslužen je za preučevanje dubrovniške slikarske šole. Karel Kovač je med prvo svetovno vojno oktobra leta 1917 padel v bitki pri Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Metliki rodil kipar samouk FRANCE KAMBIČ. 1928. leta se je izselil v Argentino in začel iz tropskega lesa – bil je poklicni mizar – izdelovati figure Indijancev in priseljencev ter velike intarzije in reliefe. Njegova dela ekspresivnih, skoraj grobih potez izražajo srečanje dveh povsem različnih kultur.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge,je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda.
—–
“Bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica” – tako je začetnik vseevropskega gibanja, politik avstrijsko-madžarskega rodu Richard Coudenhove–Kalergi (kúdenhov-kélrgi) opisal svojo zamisel evropske zveze držav. Sprva je veljala za utopijo, a pobudnik gibanja je postopoma navdušil zanjo diplomate, pisatelje, umetnike in časnikarje, predvsem na nemško govorečem območju. Združeno Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, vsekakor pa brez Sovjetske zveze. Splošni sekretariat gibanja in mesečnik Paneuropa sta imela od leta 1924 sedež na Dunaju. Odziv na večstopenjski načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope je bil precejšen.
Prvega vseevropskega kongresa na Dunaju, ki se je začel na današnji dan pred 90-imi leti, se je udeležilo več kot dva tisoč zastopnikov iz 24 držav. Cilji te zveze držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težavnih obdobjih. Poleg tega naj bi bile Združene države Evrope tudi carinska in gospodarska unija. Zamisel se je izjalovila zaradi zloma newyorške borze leta 1929 in gospodarske krize, po letu 1930 pa je zaradi vzpona nacizma slabelo tudi zaupanje v nemško demokracijo.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov