Umetniška pot slikarja FRANCA BERNEKERJA se je začela v podobarskih delavnicah, dozorela pa je na dunajski akademiji. Kot prvi med našimi umetniki je poveličal človekovo socialno trpljenje, saj ga je tudi sam dobro poznal. Vendar njegove kompozicije o bedi niso socialne obsodbe, saj je bil Berneker mehke in lirične narave. Eno naših najlepših javnih plastik je ustvaril v spomeniku Primožu Trubarju na robu ljubljanskega parka Tivoli. Franc Berneker se je rodil na današnji dan leta 1874 v Gradišču pri Slovenj Gradcu.

—–

Predhodnik Zmajskega mostu v Ljubljani je bil lesen most z začetka 19. stoletja, na katerem so stale prodajalne usnjarjev, torbarjev in mesarjev. Po dograditvi železniške proge od Dunaja do Ljubljane se je mestni svet odločil zgraditi nov most in ga posvetiti 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Toda regulacija Ljubljanice in hud potres leta 1895 sta uresničitev tega načrta zavlekla za dobro desetletje. Tako so takrat imenovani “Jubilejni most cesarja Franca Jožefa I.” odprli šele na današnji dan leta 1901.

Po govorih župana Ivana Hribarja in deželnega predsednika na Kranjskem barona Heina ter po igranju cesarske himne so meščani in gostje stopili na enkratni spomenik iz zgodnjega obdobja železobetonskih mostov. Ta je hkrati tudi ena najlepših stvaritev secesijske mostne arhitekture pri nas in v Evropi na splošno. Most je bil tudi že asfaltiran; to je bil verjetno prvi asfalt na slovenskih tleh.

Njegov najlepši okras so bili vsekakor štirje zmaji, simboli mesta Ljubljane. Prav zaradi njih je uradno ime mostu, Jubilejni most Franca Jožefa I., kmalu utonilo v pozabo in meščani so mu pravili le še Zmajski most. Okrasne plinske luči za razsvetljavo so postavili nekaj pozneje; s svojo domiselno in oblikovno uspelo rešitvijo so zaokrožile arhitektonsko podobo Zmajskega mostu.

—–

Gledališki in literarni zgodovinar in dramaturg DUŠAN MORAVEC se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil vojni dopisnik in nato urednik kulturne rubrike časopisa Slovenski poročevalec, leta 1948 pa je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenske in svetovne književnosti. Med drugim je bil med ustanovitelji mestnega gledališča ljubljanskega in njegov dramaturg do leta 1962, nato pa ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja.

V raziskavah, najpogosteje temeljnih, in v študijah se je posvečal predvsem gledališki in literarni zgodovini. Med drugim je objavil natančno dokumentirano delo o zgodovini slovenskega gledališča od leta 1892, ko so v Ljubljani zgradili gledališko poslopje, namenjeno zgolj predstavam v slovenščini, do druge svetovne vojne. Zasnoval je Knjižnico Mestnega gledališča ljubljanskega, v Slovenskem gledališkem muzeju publikacijo Dokumenti, s komentarji in opombami pa je uredniško opremil vrsto del slovenskih avtorjev. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dobitnik Kidričeve in Sterijeve nagrade in nagrajenec Prešernovega sklada Dušan Moravec je leta 1996 prejel tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.