Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov