Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj in pedagoški pisec FRAN GABRŠEK je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, izpit za meščanske šole pa je opravil leta 1897. Med drugim je poučeval v Krškem in v Ljubljani, pozneje pa postal višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. Ko je bil nadučitelj v Krškem, je pozval stanovske kolege, naj se združijo, kajti, kot je zapisal, »osamljeni ne moremo napredovati, zakaj le v družbi je moč in napredek! Vrh tega je naše delo posvečeno narodu in domu. Iščimo stikov med šolo in domom, da bo uspešnejše naše delo in da dobimo zaslombo v ljudstvu. Zato sem sklenil, da ustanovim s tovariši Pedagoško društvo za učitelje in šolske prijatelje.«
Pedagoško društvo so ustanovili leta 1886 in delovalo je vse do prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v Okrajno učiteljsko društvo. Na sestankih so člani predavali o šolskem delu in vzgoji, o strokovni literaturi, o učiteljskem delu zunaj učilnic in podobnem. Fran Gabršek je bil tudi soustanovitelj Ljubljanskega učiteljskega društva in Slovenske šolske matice, uredil je prvih pet letnikov zbornika Pedagoški letnik ter objavljal strokovne članke v revijah »Učiteljski tovariš« in »Popotnik«. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti na Hômcu pri Kamniku.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik IGOR TORKAR, s pravim imenom Boris Fakin, je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa »1551«, ob začetku druge svetovne vojne je postal aktivist Osvobodilne fronte, decembra leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v taborišče Dachau. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, leta 1949 pa na tako imenovanem dachauskem procesu obsojen na osem let strogega zapora. Po treh letih je bil pogojno izpuščen z dveletno prepovedjo objavljanja.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman »Umiranje na obroke« velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Igor Torkar se je rodil na današnji dan leta 1913 v Kostanjevici na Krasu.
—–
Igralec in lutkovni režiser POLDE DEŽMAN je že pred vojno nastopal v igralski skupini Ivana Mraka, v partizanih pa je bil igralec in režiser igralske skupine 9. korpusa. Po vojni je bil član gledaliških ansamblov v Trstu, na Ptuju in v Ljubljani. V lutkovnem gledališču v Ljubljani je v letih od 1956 do 1972 kot direktor pridobil za sodelovanje veliko novih ustvarjalcev – piscev, režiserjev in likovnikov – in tako pripomogel k širši uveljavitvi lutkovne umetnosti pri nas. Kot režiser je gradil na realistični igralski izkušnji, obogateni s prvinami sodobnega lutkovnega gledališča. Polde Dežman se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učitelj in pedagoški pisec FRAN GABRŠEK je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, izpit za meščanske šole pa je opravil leta 1897. Med drugim je poučeval v Krškem in v Ljubljani, pozneje pa postal višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. Ko je bil nadučitelj v Krškem, je pozval stanovske kolege, naj se združijo, kajti, kot je zapisal, »osamljeni ne moremo napredovati, zakaj le v družbi je moč in napredek! Vrh tega je naše delo posvečeno narodu in domu. Iščimo stikov med šolo in domom, da bo uspešnejše naše delo in da dobimo zaslombo v ljudstvu. Zato sem sklenil, da ustanovim s tovariši Pedagoško društvo za učitelje in šolske prijatelje.«
Pedagoško društvo so ustanovili leta 1886 in delovalo je vse do prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v Okrajno učiteljsko društvo. Na sestankih so člani predavali o šolskem delu in vzgoji, o strokovni literaturi, o učiteljskem delu zunaj učilnic in podobnem. Fran Gabršek je bil tudi soustanovitelj Ljubljanskega učiteljskega društva in Slovenske šolske matice, uredil je prvih pet letnikov zbornika Pedagoški letnik ter objavljal strokovne članke v revijah »Učiteljski tovariš« in »Popotnik«. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti na Hômcu pri Kamniku.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik IGOR TORKAR, s pravim imenom Boris Fakin, je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa »1551«, ob začetku druge svetovne vojne je postal aktivist Osvobodilne fronte, decembra leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v taborišče Dachau. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, leta 1949 pa na tako imenovanem dachauskem procesu obsojen na osem let strogega zapora. Po treh letih je bil pogojno izpuščen z dveletno prepovedjo objavljanja.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman »Umiranje na obroke« velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Igor Torkar se je rodil na današnji dan leta 1913 v Kostanjevici na Krasu.
—–
Igralec in lutkovni režiser POLDE DEŽMAN je že pred vojno nastopal v igralski skupini Ivana Mraka, v partizanih pa je bil igralec in režiser igralske skupine 9. korpusa. Po vojni je bil član gledaliških ansamblov v Trstu, na Ptuju in v Ljubljani. V lutkovnem gledališču v Ljubljani je v letih od 1956 do 1972 kot direktor pridobil za sodelovanje veliko novih ustvarjalcev – piscev, režiserjev in likovnikov – in tako pripomogel k širši uveljavitvi lutkovne umetnosti pri nas. Kot režiser je gradil na realistični igralski izkušnji, obogateni s prvinami sodobnega lutkovnega gledališča. Polde Dežman se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov