Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
——
Šolnik in metodik Luka LAVTAR je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Železnikih.
—–
Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.
Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomin” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.
—–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
——
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
——
Šolnik in metodik Luka LAVTAR je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Železnikih.
—–
Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.
Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomin” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.
—–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
——
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov