Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1658 se je v Ljubljani rodil jezuitski profesor FRANC SIEZENHEIM. Poučeval je poetiko v nižjih šolah in bil slovenski pridigar v ljubljanski stolnici. Strokovnjaki domnevajo, da je avtor prve natisnjene slovenske posvetne pesmi, objavljene leta 1689 v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske s psevdonimom Jožef Sisentschelli. Pesem obsega štiri kitice in sodi med najboljšo slovensko poezijo 17. stoletja.
—–
Slikar JANEZ ŠUBIC je bil potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline. Študiral je v Benetkah in Rimu, nato pa živel na Dunaju in v Pragi. Slikal je po klasičnih vzorcih, v barvi pa je že iskal nova in sodobnejša pota. Njegova kompozicijska spretnost je bila zelo velika in zato je tedaj v Evropi veljal za imenitnega umetnika. Z mlajšim bratom Jurijem sta v drugi polovici minulega stoletja pomenila vrhunec slovenskega slikarstva, čeprav sta po večini ustvarjala v tujini; sta tudi začetnika slovenskih knjižnih ilustracij.
Najbolj znana cerkvena podoba Janeza Šubica je – poleg cikla prizorov iz življenja svete Marjete v župnijski cerkvi v Horjulu – monumentalna oltarna slika »Sveti Martin ozdravlja bolnico« v Šmartnem pod Šmarno goro. Slika je bila najprej predstavljena v ljubljanski reduti in obiskovalci so jo pohvalili, ko pa so jo postavili v šmartinski oltar, je župnik slikarju zaskrbljeno pisal, da farani godrnjajo, češ da bodo plačali le okvir, ne pa tudi slike. Sprašujejo se namreč, zakaj na sliki ni goske, zaščitnega znaka svetnika, in »zakaj sveti Martin po cerkvi ne gleda«.
Takšna reakcija je pokazala, da so bili vaški ljudje bolj kot intelektualno zahtevne umetnosti navajeni mnogo preprostejše, tedaj običajnejše rokodelske ravni tako imenovanih podobarjev. Slikar Janez Šubic se je rodil na današnji dan leta 1850 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
KAREL ŠIROK se je uveljavil predvsem kot mladinski pesnik in pisatelj. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, nekaj časa pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Njegove pesmi so temeljile na ljudskem izročilu in primorskem boju za narodnostne pravice, pisal pa je tudi črtice iz živalskega sveta. Po vojni je izšla njegova pravljična povest “Trije bratje in trije razbojniki”. Karel Širok se je rodil na današnji dan leta 1889 v Šmartnem v Goriških brdih, januarja 1942. leta pa je bil v Dragi pri Begunjah ustreljen kot talec.
—–
Na današnji dan leta 1991 je nekaj minut po polnoči slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Na slovesnosti na pristaniškem trgu v Kopru je govoril tudi Milan Kučan, predsednik takratnega Predsedstva Republike Slovenije.
Naša država je tako prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1658 se je v Ljubljani rodil jezuitski profesor FRANC SIEZENHEIM. Poučeval je poetiko v nižjih šolah in bil slovenski pridigar v ljubljanski stolnici. Strokovnjaki domnevajo, da je avtor prve natisnjene slovenske posvetne pesmi, objavljene leta 1689 v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske s psevdonimom Jožef Sisentschelli. Pesem obsega štiri kitice in sodi med najboljšo slovensko poezijo 17. stoletja.
—–
Slikar JANEZ ŠUBIC je bil potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline. Študiral je v Benetkah in Rimu, nato pa živel na Dunaju in v Pragi. Slikal je po klasičnih vzorcih, v barvi pa je že iskal nova in sodobnejša pota. Njegova kompozicijska spretnost je bila zelo velika in zato je tedaj v Evropi veljal za imenitnega umetnika. Z mlajšim bratom Jurijem sta v drugi polovici minulega stoletja pomenila vrhunec slovenskega slikarstva, čeprav sta po večini ustvarjala v tujini; sta tudi začetnika slovenskih knjižnih ilustracij.
Najbolj znana cerkvena podoba Janeza Šubica je – poleg cikla prizorov iz življenja svete Marjete v župnijski cerkvi v Horjulu – monumentalna oltarna slika »Sveti Martin ozdravlja bolnico« v Šmartnem pod Šmarno goro. Slika je bila najprej predstavljena v ljubljanski reduti in obiskovalci so jo pohvalili, ko pa so jo postavili v šmartinski oltar, je župnik slikarju zaskrbljeno pisal, da farani godrnjajo, češ da bodo plačali le okvir, ne pa tudi slike. Sprašujejo se namreč, zakaj na sliki ni goske, zaščitnega znaka svetnika, in »zakaj sveti Martin po cerkvi ne gleda«.
Takšna reakcija je pokazala, da so bili vaški ljudje bolj kot intelektualno zahtevne umetnosti navajeni mnogo preprostejše, tedaj običajnejše rokodelske ravni tako imenovanih podobarjev. Slikar Janez Šubic se je rodil na današnji dan leta 1850 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
KAREL ŠIROK se je uveljavil predvsem kot mladinski pesnik in pisatelj. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, nekaj časa pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Njegove pesmi so temeljile na ljudskem izročilu in primorskem boju za narodnostne pravice, pisal pa je tudi črtice iz živalskega sveta. Po vojni je izšla njegova pravljična povest “Trije bratje in trije razbojniki”. Karel Širok se je rodil na današnji dan leta 1889 v Šmartnem v Goriških brdih, januarja 1942. leta pa je bil v Dragi pri Begunjah ustreljen kot talec.
—–
Na današnji dan leta 1991 je nekaj minut po polnoči slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Na slovesnosti na pristaniškem trgu v Kopru je govoril tudi Milan Kučan, predsednik takratnega Predsedstva Republike Slovenije.
Naša država je tako prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov