Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

02.11.2016


Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.

—–

Vojskovodja JOHANN JOSEPH RADETZKY se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.

Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.

—–

Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR. Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Po vojni je delal v komisiji za ugotavljanje kulturne škode na ministrstvu za prosveto in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.
—–

Pedagoginja DRAGA HUMEK je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.

V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

02.11.2016


Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.

—–

Vojskovodja JOHANN JOSEPH RADETZKY se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.

Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.

—–

Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR. Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Po vojni je delal v komisiji za ugotavljanje kulturne škode na ministrstvu za prosveto in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.
—–

Pedagoginja DRAGA HUMEK je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.

V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov