Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.
—–
Vojskovodja JOHANN JOSEPH RADETZKY se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.
Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR. Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Po vojni je delal v komisiji za ugotavljanje kulturne škode na ministrstvu za prosveto in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.
—–
Pedagoginja DRAGA HUMEK je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.
V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.
—–
Vojskovodja JOHANN JOSEPH RADETZKY se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.
Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR. Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Po vojni je delal v komisiji za ugotavljanje kulturne škode na ministrstvu za prosveto in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.
—–
Pedagoginja DRAGA HUMEK je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.
V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov