Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.
—–
Vojskovodja JOHANN JOSEPH RADETZKY se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.
Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR. Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Po vojni je delal v komisiji za ugotavljanje kulturne škode na ministrstvu za prosveto in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.
—–
Pedagoginja DRAGA HUMEK je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.
V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.
—–
Vojskovodja JOHANN JOSEPH RADETZKY se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.
Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR. Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Po vojni je delal v komisiji za ugotavljanje kulturne škode na ministrstvu za prosveto in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.
—–
Pedagoginja DRAGA HUMEK je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.
V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov