Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.

—–

Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Prvi pomembnejši uspeh je dosegel leta 1952 v vlogi Romea.

—–

Urednica in prevajalka HELENA MENAŠE se je rodila na današnji dan leta 1918 na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.

—–

Karikaturist, ilustrator in avtor stripov BOŽO KOS je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljen otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in tudi hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«.

Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in kljub temu, da so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven v svoji najbolj značilni drži in značajskih posebnostih. Za svoje delo je Božo Kos prejel številna priznanja in nagrade, med njimi po dve Levstikovi in Tomšičevi, Žagarjevo nagrado, nagrado »aritas« ter nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1931 v Mariboru.