Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.
—–
Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.
—–
Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.
——
Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.
—–
Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.
—–
Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.
——
Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov