Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zgodovinar, geograf in arheolog Simon Rutar je po končanem študiju zgodovine in geografije leta 1877 na graški univerzi kot gimnazijski profesor poučeval v  Gorici, Kotorju, Splitu in Ljubljani. Leta 1889 ga je dunajska Centralna komisija za preučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov imenovala za konservatorja na Kranjskem. Rutar velja za začetnika slovenske arheologije; poročal je o arheoloških najdiščih, preučeval rimske ceste, ostanke poznoantičnih zapornih zidov na Krasu, identificiral antične toponime ter objavil prvo slovensko arheološko izrazje. Geografske pojave je povezoval z zgodovinskimi, arheološkimi, etnološkimi, velja pa tudi za utemeljitelja pokrajinske zgodovinske monografije in zagovornika uveljavljanja slovenskega zgodovinskega koncepta. Simon Rutar, ki je med drugim napisal tudi prvo samostojno monografijo v slovenščini o Beneških Slovencih, se je rodil na leta 1851 v Krnu pri Tolminu.

Pisateljica, etnografinja in popotnica  Alma Karlin s celim imenom Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike. Na začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih  prepotovala velik del sveta. Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, reportaže in podlistke, po vrnitvi pa je napisala nekaj večjih del v nemščini. Nekatere izmed dvaindvajsetih knjig so ponatisnili, nekatere pa prevedli v angleščino, francoščino in finščino; troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je takrat doseglo naklado kar 80.000 izvodov.  Švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf jo je predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost. Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane, saj je odklanja njihovo ideologijo. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu za aretacijo, se je pridružila partizanom in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v Celju.

V gimnazijsko obdobje kasnejšega botanika Franca Šuštarja je grobo posegla druga svetovna vojna, zato je maturiral šele leta 1946 in nato na tedanji Prirodoslovno – matematični fakulteti v Ljubljani vpisal študij geologije in biologije. Po doktoratu in poučevanju je postal profesor za botaniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Velik del njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je zadeval fitocenološke raziskave, v povezavi z rabo travinja pri preusmerjanju kmetij v živinorejsko proizvodnjo in uvajanjem pašno – košnega  sistema na različnih območjih Slovenije. Sodeloval je tudi pri nastajanju fitocenološke karte Jugoslavije. Botanik France Šuštar se je rodil pred 100 leti (1923) v Šmartnem pod Šmarno goro.

12. oktobra 1969 sta jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito in avstrijski predsednik Franz Jonas slovesno odprla most prijateljstva čez Muro, ki je povezal avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono. Ta, 111 metrov dolgi in 13 metrov široki betonski most, je zamenjal pomožni most sistema Bailey, ki ga je leta 1952 postavila britanska armada. Stari radgonski most so ob umiku leta 1945 razstrelili nemški vojaki. Sproščeno srečanje šefov sosednjih držav s spremstvom se je v sončnem popoldnevu s kosilom nadaljevalo v zdravilišču Bad Gleichenberg. *Posnetek Tito je povedal, da most ni pomemben samo za prebivalce obmejnega območja, pač pa je tudi most prijateljstva. Avstrijski predsednik Jonas pa je dodal, da ob pestrem svetovnem dogajanju skromen most ne pomeni veliko, je pa dobrodošla vez med državama. *Posnetek V Radencih sta o poglabljanju odnosov med državama med zdravljico spregovorila tudi deželni glavar avstrijske Štajerske Josef Krainer in predsednik slovenskega Izvršnega sveta Stane Kavčič. Odprtje mostu čez Muro med avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono velja za prvi konkretnejši primer sodelovanja med Republiko Avstrijo in tedanjo Jugoslavijo po drugi svetovni vojni.