Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik dobrih 25 let ter prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere med njimi so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.
—–
V dobi katoliškega prebujenja slovenskega naroda se je rodila zamisel, da naj bi se mladina “duševno in telesno krepila in pripravljala na hude narodne in kulturne boje s telovadbo”. Novembra leta 1905 je bil imenovan odbor za uradno ustanovitev telovadnega odseka v Ljubljani, društvo pa je začelo delovati na današnji dan pred 110-imi leti. Ta telovadna organizacija pod pokroviteljstvom Slovenske krščanske socialne zveze – pozneje se je imenovala “Orel” – je hitro postala mogočna mladinska telovadna in vzgojna organizacija. Oblikovanje vse večjega števila odsekov “Orla” je spodbudila predvsem dokončna prevlada napredno-liberalne politične usmeritve pri do takrat vsenarodnem društvu “Sokol”. Orli so imeli svojo himno, prapor in kroje. Leta 1909 se je ta organizacija preimenovala v “Zvezo Orlov” in se do prve svetovne vojne po številu članov (okoli 6000) približala “Sokolu”, po številu odsekov pa ga je celo presegla.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je na Vrhniki rodil kipar in medaljer STANE DREMELJ. Najprej se je izučil podobarstva, nato je nadaljeval učenje na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kiparstvo pa je študiral na akademiji v Zagrebu in leta 1934 diplomiral iz male plastike. Njegovo kiparstvo obsega predvsem portrete za medalje in plakete v bronu. Upodobitve znanih osebnosti – na primer Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Antona Tomaža Linharta, Matije Čopa in Primoža Trubarja – so realistične, plastično modelirane ali rahlo plosko stilizirane. Stane Dremelj je raziskoval tudi antično numizmatiko in stare tehnike za potrebe restavriranja arheoloških predmetov, na primer “vaške situle”.
—–
Pisatelj LOJZE KOVAČIČ se je rodil na današnji dan leta 1928 v Baslu v Švici, nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne pa se je s starši vrnil v Ljubljano. Po šolanju in diplomi na Višji pedagoški šoli leta 1962 je postal svobodni književnik, bil pa je tudi dramaturg v lutkovnem gledališču oziroma Pionirskem domu v Ljubljani, v katerem se je posvečal lutkovnemu in književnemu mentorstvu. Kot pisatelj je izšel iz socialnega realizma, a je vanj že na začetku vnesel nekaj novosti: opisoval je usodo malega človeka iz napol proletarskega okolja, vendar ga je njegova psihološko-biološko opredeljena notranjost bolj zanimala kakor družbeni konflikt. Pozneje se je približal modernistični prozi psihologizma in absurda.
Vsa njegova dela so po večini avtobiografsko obarvana, po slogu pa jih uvrščajo med najboljše dosežke sodobne slovenske proze. Osrednja dela Lojzeta Kovačiča so roman Deček in smrt, ciklus nadrealističnih sanjskih spisov Sporočila v spanju, roman iz vojaškega življenja Resničnost ter avtobiografski deli Pet fragmentov in Prišleki. Leta 1973 je prejel Prešernovo nagrado.