Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj in literarni zgodovinar FRAN CELESTIN se je rodil na današnji dan leta 1843 v Kléniku pri Litiji. Po študiju slavistike in klasične filologije je bil gimnazijski profesor v Vladimiru v Rusiji, Harkovu v Ukrajini, na Dunaju in v Zagrebu. Pisal je domoljubne pesmi in krajše romantične povesti. Kot poznavalec ruske literature je Slovence seznanjal z deli Gogolja, Lermontova, Turgenjeva in drugih. Najpomembnejša razprava Frana Celestina ima naslov Naše obzorje; v njej je ocenil slovenske realiste Jenka, Jurčiča, Levstika in Stritarja ter razvil program socialnokritičnega realizma.
—–
Umetnostni zgodovinar, organist, pianist in pedagog HUBERT BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1934 v Kamniku. Leta 1966 je v Ljubljani končal študij klavirja in orgel (orgelski študij tudi podiplomsko) ter diplomiral iz umetnostne zgodovine. Bil je baletni korepetiror v ljubljanski operi, profesor umetnostne zgodovine na novogoriški gimnaziji, od leta 1972 pa profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Posebno znan je bil po izvedbah Bachovih fug, pa tudi del drugih glasbenih klasikov. S pretanjeno muzikaličnostjo in tehnično dovršenostjo je na številnih samostojnih koncertih doma in v tujini med drugim izvedel celotna Bachova orgelska dela, ves čas pa je posebno skrb posvečal tudi izvedbam preostale starejše orgelske literature. Hubert Bergant je bil naš vodilni orgelski pedagog, visoko cenjen tudi v tujini, saj je veljal za enega najpomembnejših umetnikov na orglah v svetu.
—–
Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo.
Stane Bélak je napisal tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za
zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.
—–
Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.
Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli leta 1949 ob Kolodvorski ulici, dve leti pozneje pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Sicer pa je najstarejši živalski vrt na svetu dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisatelj in literarni zgodovinar FRAN CELESTIN se je rodil na današnji dan leta 1843 v Kléniku pri Litiji. Po študiju slavistike in klasične filologije je bil gimnazijski profesor v Vladimiru v Rusiji, Harkovu v Ukrajini, na Dunaju in v Zagrebu. Pisal je domoljubne pesmi in krajše romantične povesti. Kot poznavalec ruske literature je Slovence seznanjal z deli Gogolja, Lermontova, Turgenjeva in drugih. Najpomembnejša razprava Frana Celestina ima naslov Naše obzorje; v njej je ocenil slovenske realiste Jenka, Jurčiča, Levstika in Stritarja ter razvil program socialnokritičnega realizma.
—–
Umetnostni zgodovinar, organist, pianist in pedagog HUBERT BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1934 v Kamniku. Leta 1966 je v Ljubljani končal študij klavirja in orgel (orgelski študij tudi podiplomsko) ter diplomiral iz umetnostne zgodovine. Bil je baletni korepetiror v ljubljanski operi, profesor umetnostne zgodovine na novogoriški gimnaziji, od leta 1972 pa profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Posebno znan je bil po izvedbah Bachovih fug, pa tudi del drugih glasbenih klasikov. S pretanjeno muzikaličnostjo in tehnično dovršenostjo je na številnih samostojnih koncertih doma in v tujini med drugim izvedel celotna Bachova orgelska dela, ves čas pa je posebno skrb posvečal tudi izvedbam preostale starejše orgelske literature. Hubert Bergant je bil naš vodilni orgelski pedagog, visoko cenjen tudi v tujini, saj je veljal za enega najpomembnejših umetnikov na orglah v svetu.
—–
Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo.
Stane Bélak je napisal tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za
zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.
—–
Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.
Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli leta 1949 ob Kolodvorski ulici, dve leti pozneje pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Sicer pa je najstarejši živalski vrt na svetu dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov