Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Kipar in slikar SREČKO KOTAR je leta 1949 končal likovno akademijo v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi ter pozneje poučeval risanje na različnih osnovnih šolah v Sloveniji. Ukvarjal se je predvem z malo plastiko, njegove miniature s slovenskimi ljudskimi motivi pa so bile zelo priljubljene med našimi izseljenci v Združenih državah Amerike. Njegovo najbolj znano delo je relief “Trnovski ribiči” nad vhodom v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami na ljubljanski tržnici. Srečko Kotar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit ALOJZIJ ŠUŠTAR je teologijo študiral na ljubljanski teološki fakulteti, nato pa na Gregorijanski univerzi v Rimu; posvečen je bil leta 1946. V Rimu je opravil tudi licenciat iz filozofije in doktoriral iz teologije. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na zdravljenje v Švico, kjer si je kot profesor filozofije in moralne teologije ter kot rektor Visoke bogoslovne šole in škofov vikar v škofiji Chur pridobil velik ugled. Bil je tudi tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc, leta 1976 pa je dobil status papeškega prelata.
Po vrnitvi v Ljubljano leta 1977 je postal kanonik stolnega kapitlja ter predavatelj na teološki fakulteti. Tri leta pozneje je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Med škofovsko službo do upokojitve leta 1997 je bil med drugim član papeškega Sveta za sredstva javnega obveščanja, véliki kancler teološke fakultete v Ljubljani, prvi predsednik Slovenske škofovske konference in podpredsednik jugoslovanske ter podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc.
Kot slovenski metropolit si je prizadeval za izboljšanje odnosov med Cerkvijo in državo, leta 1986 pa je prvikrat voščil za božič po radiu. S svojim mednarodnim ugledom in zvezami je veliko storil za priznanje samostojnosti Republike Slovenije, s takratnim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom pa sta leta 1990 vodila spravno slovesnost v Kočevskem rogu.
Alojzij Šuštar je napisal tudi več knjig s področja moralne teologije, številne razprave in članke pa je objavil tudi v tujih revijah. Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in častni doktor mariborske univerze, leta 2001 pa je prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v kraju Grmada pri Trebnjem.