Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kraška jama Vilenica med Lokvijo in Sežano je najstarejša turistična jama na Slovenskem. V glavnem je velik, poševno navzdol oblikovan podzemeljski rov, izdolben v krednih apnencih, ki se razširi v kakih trideset metrov visoko dvorano. Jama je dolga 803 metre, višinska razlika med vhodom in najglobljo točko je 180 metrov. Med kapniki je največji stalagmit visok več kot dvajset metrov in ima na vznožju obseg osemnajst metrov.
Vilenica je tudi med najstarejšimi dokumentiranimi turističnimi jamami na svetu; po nekaterih virih so jo obiskovali že leta 1633, tri desetletja pozneje pa jo je menda obiskal cesar Leopold I. Leta 1809 so vhod zazidali, naredili vrata in uvedli vstopnino. Od leta 1986 vsako leto v dvorani jame Vilenice Društvo slovenskih pisateljev podeli mednarodno literarno nagrado.
—–
Duhovnik MARIO LAVRENČIČ je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štoblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral tudi več osrednjih slovenskih kulturno-političnih prireditev v Beneški Sloveniji.
—–
Slikar, scenograf in pedagog MILAN BUTINA je leta 1951 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter delal nato kot scenograf in scenski slikar v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi v drugih gledališčih ter na ljubljanski televiziji. Med drugim se je posvečal likovni teoriji ter z objavljenimi deli pomembno razširil slovensko teoretično misel o likovnih procesih. Poučeval je na šoli za oblikovanje, na Akademiji za likovno umetnost ter kot izredni profesor za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Milan Butina se je rodil na današnji dan leta 1923 v Kočevju.
—–
Pripovednik, dramatik in esejist MARJAN ROŽANC je pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman “Ljubezen” in avtobiografski “Roman o knjigah”; izšel je leta 1983. V dramah se je bližal angleškemu jeznemu mladeništvu, se loteval socialne problematike z eksistencialističnega stališča in postajal družbeno kritičen.
Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Eseje je objavljal v samostojnih zaokroženih knjižnih izdajah. Med njimi so tudi eseji o slovenskih mitih z naslovom »Iz krvi in mesa«.
Marjan Rožanc se je rodil na današnji dan leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešenovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kraška jama Vilenica med Lokvijo in Sežano je najstarejša turistična jama na Slovenskem. V glavnem je velik, poševno navzdol oblikovan podzemeljski rov, izdolben v krednih apnencih, ki se razširi v kakih trideset metrov visoko dvorano. Jama je dolga 803 metre, višinska razlika med vhodom in najglobljo točko je 180 metrov. Med kapniki je največji stalagmit visok več kot dvajset metrov in ima na vznožju obseg osemnajst metrov.
Vilenica je tudi med najstarejšimi dokumentiranimi turističnimi jamami na svetu; po nekaterih virih so jo obiskovali že leta 1633, tri desetletja pozneje pa jo je menda obiskal cesar Leopold I. Leta 1809 so vhod zazidali, naredili vrata in uvedli vstopnino. Od leta 1986 vsako leto v dvorani jame Vilenice Društvo slovenskih pisateljev podeli mednarodno literarno nagrado.
—–
Duhovnik MARIO LAVRENČIČ je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štoblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral tudi več osrednjih slovenskih kulturno-političnih prireditev v Beneški Sloveniji.
—–
Slikar, scenograf in pedagog MILAN BUTINA je leta 1951 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter delal nato kot scenograf in scenski slikar v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi v drugih gledališčih ter na ljubljanski televiziji. Med drugim se je posvečal likovni teoriji ter z objavljenimi deli pomembno razširil slovensko teoretično misel o likovnih procesih. Poučeval je na šoli za oblikovanje, na Akademiji za likovno umetnost ter kot izredni profesor za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Milan Butina se je rodil na današnji dan leta 1923 v Kočevju.
—–
Pripovednik, dramatik in esejist MARJAN ROŽANC je pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman “Ljubezen” in avtobiografski “Roman o knjigah”; izšel je leta 1983. V dramah se je bližal angleškemu jeznemu mladeništvu, se loteval socialne problematike z eksistencialističnega stališča in postajal družbeno kritičen.
Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Eseje je objavljal v samostojnih zaokroženih knjižnih izdajah. Med njimi so tudi eseji o slovenskih mitih z naslovom »Iz krvi in mesa«.
Marjan Rožanc se je rodil na današnji dan leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešenovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov