Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1772 so v Ljubljani spustili vodo v Gruberjev prekop, imenovan po njegovem načrtovalcu, gradbeniku Gabrijelu Gruberju. Prekop se je najprej imenoval Cesarski graben; dolg je bil dva kilometra, na dnu širok 33 metrov, na vrhu bregov pa od 47 do 66 metrov. Na barju se je gladina vode kmalu znižala za 70 centimetrov in velike osušene površine so lahko začeli obdelovati.
—–
Biolog ROMAN KENK je leta 1921 doktoriral v Gradcu in se nato zaposlil na Zoološkem inštitutu ljubljanske univerze. Leta 1938 se je preselil v Portoriko, kjer ja na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze delal vse do leta 1948. Potem se je zaposlil na oddelku za zoologijo nevretenčarjev v Kongresni knjižnici v Washingtonu v Združenih državah Amerike. Pred odhodom v tujino je preučeval trikladne vrtinčarje (vrsto najpreprostejših vretenčarjev) v Sloveniji in nekaterih drugih državah, leta 1930 pa je postavil osnovo sistema sladkovodnih trikladov.
Bil je tudi med organizatorji podzemeljskega laboratorija v Podpeški jami na Dobrem polju in o tem s sodelavci objavil pomembno študijo o meteoroloških razmerah v jami, kar je bilo za tiste čase pionirsko delo. Roman Kenk se je rodil na današnji dan leta 1898 v Ljubljani, leta 1983 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan leta 1909 na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
——
Ljubljančani so prve baletne skupine lahko občudovali že v začetku druge polovice 18. stoletja. V mestu so takrat gostovale predvsem nemške in italijanske potujoče gledališke družine, ki so poleg dram in oper uprizarjale tudi balete. Kulturni meceni so si sicer močno prizadevali, da bi Ljubljana dobila svojo baletno skupino, vendar se jim je ta želja uresničila šele po prvi svetovni vojni. Po ustanovitvi Slovenskega gledališkega konzorcija je v sezoni 1918 in 19 poleg drugih ansamblov začela delovati tudi prva slovenska poklicna baletna skupina. V njej so bili baletni mojster, tri solo plesalke in deset članic baletnega zbora; večinoma so bili iz Češke. Novi ansambel se je prvič predstavil na današnji dan leta 1918 v opereti “Michujevi hčerki” in deset dni pozneje še v Smetanovi operi “Prodana nevesta”. Nato so se predstave z baletom kar vrstile, saj je bilo do konca sezone na sporedu še šest baletnih del.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1772 so v Ljubljani spustili vodo v Gruberjev prekop, imenovan po njegovem načrtovalcu, gradbeniku Gabrijelu Gruberju. Prekop se je najprej imenoval Cesarski graben; dolg je bil dva kilometra, na dnu širok 33 metrov, na vrhu bregov pa od 47 do 66 metrov. Na barju se je gladina vode kmalu znižala za 70 centimetrov in velike osušene površine so lahko začeli obdelovati.
—–
Biolog ROMAN KENK je leta 1921 doktoriral v Gradcu in se nato zaposlil na Zoološkem inštitutu ljubljanske univerze. Leta 1938 se je preselil v Portoriko, kjer ja na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze delal vse do leta 1948. Potem se je zaposlil na oddelku za zoologijo nevretenčarjev v Kongresni knjižnici v Washingtonu v Združenih državah Amerike. Pred odhodom v tujino je preučeval trikladne vrtinčarje (vrsto najpreprostejših vretenčarjev) v Sloveniji in nekaterih drugih državah, leta 1930 pa je postavil osnovo sistema sladkovodnih trikladov.
Bil je tudi med organizatorji podzemeljskega laboratorija v Podpeški jami na Dobrem polju in o tem s sodelavci objavil pomembno študijo o meteoroloških razmerah v jami, kar je bilo za tiste čase pionirsko delo. Roman Kenk se je rodil na današnji dan leta 1898 v Ljubljani, leta 1983 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan leta 1909 na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
——
Ljubljančani so prve baletne skupine lahko občudovali že v začetku druge polovice 18. stoletja. V mestu so takrat gostovale predvsem nemške in italijanske potujoče gledališke družine, ki so poleg dram in oper uprizarjale tudi balete. Kulturni meceni so si sicer močno prizadevali, da bi Ljubljana dobila svojo baletno skupino, vendar se jim je ta želja uresničila šele po prvi svetovni vojni. Po ustanovitvi Slovenskega gledališkega konzorcija je v sezoni 1918 in 19 poleg drugih ansamblov začela delovati tudi prva slovenska poklicna baletna skupina. V njej so bili baletni mojster, tri solo plesalke in deset članic baletnega zbora; večinoma so bili iz Češke. Novi ansambel se je prvič predstavil na današnji dan leta 1918 v opereti “Michujevi hčerki” in deset dni pozneje še v Smetanovi operi “Prodana nevesta”. Nato so se predstave z baletom kar vrstile, saj je bilo do konca sezone na sporedu še šest baletnih del.
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov