Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je
bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Gribljah v Beli krajini.
—–
Novinar, terminolog in lektor LAVOSLAV STRUNA se je rodil na današnji dan leta 1898 v Trebnjem. Po končani klasični gimnaizji se je vojskoval na soški fronti, nato pa je bil v ujetništvu v Italiji. Po vojni je delal na višjem sodišču in v upravi železnic v Ljubljani. S sodelovanjem pri časniku “Jutro” (v letih od 1920 do 45) ter pozneje pri Slovenskem poročevalcu in Delu je postavil temelje slovenskega športnega novinarstva. Lavoslav Struna je kot strokovnjak za tehniško terminologijo sodeloval v sekciji terminološke komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter pri nastajanju splošnega tehniškega slovarja.
—–
Po razpadu Avstro-Ogrske oktobra leta 1918 so njene južnoslovanske dežele ustanovile v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na današnji dan leta 1918 pa se je ta država združila s Kraljevino Srbijo – tej sta se teden dni prej pridružili Vojvodina in Črna gora – v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tako so velikosrbski politični krogi uresničili svoj načrt o monarhistični državi s centralistično državno usmeritvijo. Jugoslovansko zedinjenje je bilo torej izpeljano v nasprotju s prejšnjimi dogovori o enakopravnem in demokratičnem postopku pri združevanju. Nastala je državna skupnost, v kateri je prevladoval velikosrbski interes, slovensko ozemlje pa je izgubilo državnopravno samostojnost, kakršno je imelo v dobrem mesecu obstoja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
—–
DRAGOTIN PAVKO je leta 1944 v Leobnu doktoriral iz rudarskih ved, leta 1950 pa v Ljubljani diplomiral iz metalurgije. Bil je vodja Inštituta za toplotno tehniko in metalurške peči na rudarsko-metalurškem oddelku tehniške fakultete; to področje je uvedel tudi v študij metalurgije. Raziskoval je uporabnost domačega premoga za izdelovanje metalurškega koksa, projektiral prvo napravo za pripravo varovalnega plina v Jugoslaviji, preučeval vprašanja uporabe plinskih goriv v jeklarstvu ter bil začetnik sistematičnih toplotno-tehničnih analiz obratovanja metalurških peči. Kot izredni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je objavil več strokovnih in znanstvenih člankov ter napisal dva učbenika. Dragotin Pavko se je rodil na današnji dan leta 1920 na Ptuju.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je
bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Gribljah v Beli krajini.
—–
Novinar, terminolog in lektor LAVOSLAV STRUNA se je rodil na današnji dan leta 1898 v Trebnjem. Po končani klasični gimnaizji se je vojskoval na soški fronti, nato pa je bil v ujetništvu v Italiji. Po vojni je delal na višjem sodišču in v upravi železnic v Ljubljani. S sodelovanjem pri časniku “Jutro” (v letih od 1920 do 45) ter pozneje pri Slovenskem poročevalcu in Delu je postavil temelje slovenskega športnega novinarstva. Lavoslav Struna je kot strokovnjak za tehniško terminologijo sodeloval v sekciji terminološke komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter pri nastajanju splošnega tehniškega slovarja.
—–
Po razpadu Avstro-Ogrske oktobra leta 1918 so njene južnoslovanske dežele ustanovile v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na današnji dan leta 1918 pa se je ta država združila s Kraljevino Srbijo – tej sta se teden dni prej pridružili Vojvodina in Črna gora – v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tako so velikosrbski politični krogi uresničili svoj načrt o monarhistični državi s centralistično državno usmeritvijo. Jugoslovansko zedinjenje je bilo torej izpeljano v nasprotju s prejšnjimi dogovori o enakopravnem in demokratičnem postopku pri združevanju. Nastala je državna skupnost, v kateri je prevladoval velikosrbski interes, slovensko ozemlje pa je izgubilo državnopravno samostojnost, kakršno je imelo v dobrem mesecu obstoja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
—–
DRAGOTIN PAVKO je leta 1944 v Leobnu doktoriral iz rudarskih ved, leta 1950 pa v Ljubljani diplomiral iz metalurgije. Bil je vodja Inštituta za toplotno tehniko in metalurške peči na rudarsko-metalurškem oddelku tehniške fakultete; to področje je uvedel tudi v študij metalurgije. Raziskoval je uporabnost domačega premoga za izdelovanje metalurškega koksa, projektiral prvo napravo za pripravo varovalnega plina v Jugoslaviji, preučeval vprašanja uporabe plinskih goriv v jeklarstvu ter bil začetnik sistematičnih toplotno-tehničnih analiz obratovanja metalurških peči. Kot izredni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je objavil več strokovnih in znanstvenih člankov ter napisal dva učbenika. Dragotin Pavko se je rodil na današnji dan leta 1920 na Ptuju.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov