Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ROBERT HLAVATY je študiral medicino v Ljubljani, Zagrebu in Padovi, leta 1929 pa se je na Dunaju specializiral v stomatologiji. V letih po drugi svetovni vojni je osamosvojil zdravstveno službo v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja; ustanovil je bolnišnične oddelke od Ankarana do Pirana, ustanovil šolo za bolničarke in reševalno postajo v Izoli. Že v gimnaziji se je ukvarjal tudi s slikarstvom in se pozneje v ilustraciji in karikaturi razvil v enega naših pomembnejših akvarelistov. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in publicist EDO RAVNIKAR. Med drugim je študiral tudi pri Jožetu Plečniku in pozneje sodeloval z njim pri nekaterih večjih mojstrovih projektih. Po drugi svetovni vojni je projektiral študentsko naselje, kompleks Ferantov vrt in Cankarjev dom v Ljubljani ter hotel Creina v Kranju V arhitekturi je uveljavljal funkcionalistični nazor francoskega arhitekta Le Corbusiera, pri katerem se je nekaj časa izpopolnjeval, in mu dodal osebno poetiko čiste likovnosti.
Za svoje delo je dobil več najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih priznanj, med drugim nagrado mesta Ljubljane, dvakrat Prešernovo nagrado ter Plečnikovo in Herderjevo. Kot vsestransko razgledan poznavalec teorije je bil tudi sam dejaven pri njenem razvoju. Edo Ravnikar sodi v ospredje slovenske sodobne arhitekture, urbanizma in tudi oblikovanja, pripisujejo pa mu tudi pionirsko in temeljno vlogo v razvoju teh umetnostnih področij pri nas.
—–
MATJAŽ KLOPČIČ je na visoki tehniški šoli v Ljubljani leta 1962 diplomiral iz arhitekture, nato pa je v Parizu študiral še filmsko režijo. S kratkometražnimi filmi je stopil v slovensko kinematografijo kot svojevrsten ustvarjalec, ki je zlasti v dokumentarni film vnesel poetične razsežnosti. Njegove prve celovečerne filme “Zgodba, ki je ni”, “Na papirnatih avionih” in “Sedmino” odlikuje izdelan avtorski prijem, s katerim se je uvrstil med vodilne režiserje tako imenovanega novega jugoslovanskega filma in se z njimi uprl socrealističnim in populističnim težnjam v takratni kinematografiji.
V 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko je bil zaradi političnih pritiskov razvoj te filmske smeri prekinjen, se je Klopčič ustvarjalno spoprijel s slovensko literaturo in zgodovino. V filmu “Cvetje v jeseni” po Tavčarjevi zgodbi o ljubezni, ki je nesrečna zato, ker je preveč srečna, saj nastopi kot milost za tistega, ki je ne išče več, in kot smrt za tisto, ki jo v svoji angelski milini odkrije, pa sta Polde Bibič in Milena Zupančič ganila na stotisoče filmskih in televizijskih gledalcev.
Sicer pa je Matjaž Klopčič posnel enajst celovečernih filmov ter nekaj televizijskih, kot arhitekt oblikoval scene za svoje kratke filme in zasnoval vrsto filmskih plakatov, napisal številne članke, kritike in eseje o domači in svetovni kinematografiji ter študije o velikanih filma. Tri desetletja je bil redni profesor filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. Med priznanji in nagradami je med drugim prejel dve zlati puljski areni, Badjurovo nagrado za življenjsko delo, leta 1995 kot edini slovenski cineast Prešernovo za življensko delo ter leta 2005 zlati red za zasluge Republike Slovenije, prav tako za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja. Matjaž Klopčič se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljublani.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ROBERT HLAVATY je študiral medicino v Ljubljani, Zagrebu in Padovi, leta 1929 pa se je na Dunaju specializiral v stomatologiji. V letih po drugi svetovni vojni je osamosvojil zdravstveno službo v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja; ustanovil je bolnišnične oddelke od Ankarana do Pirana, ustanovil šolo za bolničarke in reševalno postajo v Izoli. Že v gimnaziji se je ukvarjal tudi s slikarstvom in se pozneje v ilustraciji in karikaturi razvil v enega naših pomembnejših akvarelistov. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in publicist EDO RAVNIKAR. Med drugim je študiral tudi pri Jožetu Plečniku in pozneje sodeloval z njim pri nekaterih večjih mojstrovih projektih. Po drugi svetovni vojni je projektiral študentsko naselje, kompleks Ferantov vrt in Cankarjev dom v Ljubljani ter hotel Creina v Kranju V arhitekturi je uveljavljal funkcionalistični nazor francoskega arhitekta Le Corbusiera, pri katerem se je nekaj časa izpopolnjeval, in mu dodal osebno poetiko čiste likovnosti.
Za svoje delo je dobil več najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih priznanj, med drugim nagrado mesta Ljubljane, dvakrat Prešernovo nagrado ter Plečnikovo in Herderjevo. Kot vsestransko razgledan poznavalec teorije je bil tudi sam dejaven pri njenem razvoju. Edo Ravnikar sodi v ospredje slovenske sodobne arhitekture, urbanizma in tudi oblikovanja, pripisujejo pa mu tudi pionirsko in temeljno vlogo v razvoju teh umetnostnih področij pri nas.
—–
MATJAŽ KLOPČIČ je na visoki tehniški šoli v Ljubljani leta 1962 diplomiral iz arhitekture, nato pa je v Parizu študiral še filmsko režijo. S kratkometražnimi filmi je stopil v slovensko kinematografijo kot svojevrsten ustvarjalec, ki je zlasti v dokumentarni film vnesel poetične razsežnosti. Njegove prve celovečerne filme “Zgodba, ki je ni”, “Na papirnatih avionih” in “Sedmino” odlikuje izdelan avtorski prijem, s katerim se je uvrstil med vodilne režiserje tako imenovanega novega jugoslovanskega filma in se z njimi uprl socrealističnim in populističnim težnjam v takratni kinematografiji.
V 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko je bil zaradi političnih pritiskov razvoj te filmske smeri prekinjen, se je Klopčič ustvarjalno spoprijel s slovensko literaturo in zgodovino. V filmu “Cvetje v jeseni” po Tavčarjevi zgodbi o ljubezni, ki je nesrečna zato, ker je preveč srečna, saj nastopi kot milost za tistega, ki je ne išče več, in kot smrt za tisto, ki jo v svoji angelski milini odkrije, pa sta Polde Bibič in Milena Zupančič ganila na stotisoče filmskih in televizijskih gledalcev.
Sicer pa je Matjaž Klopčič posnel enajst celovečernih filmov ter nekaj televizijskih, kot arhitekt oblikoval scene za svoje kratke filme in zasnoval vrsto filmskih plakatov, napisal številne članke, kritike in eseje o domači in svetovni kinematografiji ter študije o velikanih filma. Tri desetletja je bil redni profesor filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. Med priznanji in nagradami je med drugim prejel dve zlati puljski areni, Badjurovo nagrado za življenjsko delo, leta 1995 kot edini slovenski cineast Prešernovo za življensko delo ter leta 2005 zlati red za zasluge Republike Slovenije, prav tako za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja. Matjaž Klopčič se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljublani.
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Neveljaven email naslov