Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ROBERT HLAVATY je študiral medicino v Ljubljani, Zagrebu in Padovi, leta 1929 pa se je na Dunaju specializiral v stomatologiji. V letih po drugi svetovni vojni je osamosvojil zdravstveno službo v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja; ustanovil je bolnišnične oddelke od Ankarana do Pirana, ustanovil šolo za bolničarke in reševalno postajo v Izoli. Že v gimnaziji se je ukvarjal tudi s slikarstvom in se pozneje v ilustraciji in karikaturi razvil v enega naših pomembnejših akvarelistov. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in publicist EDO RAVNIKAR. Med drugim je študiral tudi pri Jožetu Plečniku in pozneje sodeloval z njim pri nekaterih večjih mojstrovih projektih. Po drugi svetovni vojni je projektiral študentsko naselje, kompleks Ferantov vrt in Cankarjev dom v Ljubljani ter hotel Creina v Kranju V arhitekturi je uveljavljal funkcionalistični nazor francoskega arhitekta Le Corbusiera, pri katerem se je nekaj časa izpopolnjeval, in mu dodal osebno poetiko čiste likovnosti.
Za svoje delo je dobil več najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih priznanj, med drugim nagrado mesta Ljubljane, dvakrat Prešernovo nagrado ter Plečnikovo in Herderjevo. Kot vsestransko razgledan poznavalec teorije je bil tudi sam dejaven pri njenem razvoju. Edo Ravnikar sodi v ospredje slovenske sodobne arhitekture, urbanizma in tudi oblikovanja, pripisujejo pa mu tudi pionirsko in temeljno vlogo v razvoju teh umetnostnih področij pri nas.
—–
MATJAŽ KLOPČIČ je na visoki tehniški šoli v Ljubljani leta 1962 diplomiral iz arhitekture, nato pa je v Parizu študiral še filmsko režijo. S kratkometražnimi filmi je stopil v slovensko kinematografijo kot svojevrsten ustvarjalec, ki je zlasti v dokumentarni film vnesel poetične razsežnosti. Njegove prve celovečerne filme “Zgodba, ki je ni”, “Na papirnatih avionih” in “Sedmino” odlikuje izdelan avtorski prijem, s katerim se je uvrstil med vodilne režiserje tako imenovanega novega jugoslovanskega filma in se z njimi uprl socrealističnim in populističnim težnjam v takratni kinematografiji.
V 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko je bil zaradi političnih pritiskov razvoj te filmske smeri prekinjen, se je Klopčič ustvarjalno spoprijel s slovensko literaturo in zgodovino. V filmu “Cvetje v jeseni” po Tavčarjevi zgodbi o ljubezni, ki je nesrečna zato, ker je preveč srečna, saj nastopi kot milost za tistega, ki je ne išče več, in kot smrt za tisto, ki jo v svoji angelski milini odkrije, pa sta Polde Bibič in Milena Zupančič ganila na stotisoče filmskih in televizijskih gledalcev.
Sicer pa je Matjaž Klopčič posnel enajst celovečernih filmov ter nekaj televizijskih, kot arhitekt oblikoval scene za svoje kratke filme in zasnoval vrsto filmskih plakatov, napisal številne članke, kritike in eseje o domači in svetovni kinematografiji ter študije o velikanih filma. Tri desetletja je bil redni profesor filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. Med priznanji in nagradami je med drugim prejel dve zlati puljski areni, Badjurovo nagrado za življenjsko delo, leta 1995 kot edini slovenski cineast Prešernovo za življensko delo ter leta 2005 zlati red za zasluge Republike Slovenije, prav tako za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja. Matjaž Klopčič se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljublani.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ROBERT HLAVATY je študiral medicino v Ljubljani, Zagrebu in Padovi, leta 1929 pa se je na Dunaju specializiral v stomatologiji. V letih po drugi svetovni vojni je osamosvojil zdravstveno službo v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja; ustanovil je bolnišnične oddelke od Ankarana do Pirana, ustanovil šolo za bolničarke in reševalno postajo v Izoli. Že v gimnaziji se je ukvarjal tudi s slikarstvom in se pozneje v ilustraciji in karikaturi razvil v enega naših pomembnejših akvarelistov. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in publicist EDO RAVNIKAR. Med drugim je študiral tudi pri Jožetu Plečniku in pozneje sodeloval z njim pri nekaterih večjih mojstrovih projektih. Po drugi svetovni vojni je projektiral študentsko naselje, kompleks Ferantov vrt in Cankarjev dom v Ljubljani ter hotel Creina v Kranju V arhitekturi je uveljavljal funkcionalistični nazor francoskega arhitekta Le Corbusiera, pri katerem se je nekaj časa izpopolnjeval, in mu dodal osebno poetiko čiste likovnosti.
Za svoje delo je dobil več najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih priznanj, med drugim nagrado mesta Ljubljane, dvakrat Prešernovo nagrado ter Plečnikovo in Herderjevo. Kot vsestransko razgledan poznavalec teorije je bil tudi sam dejaven pri njenem razvoju. Edo Ravnikar sodi v ospredje slovenske sodobne arhitekture, urbanizma in tudi oblikovanja, pripisujejo pa mu tudi pionirsko in temeljno vlogo v razvoju teh umetnostnih področij pri nas.
—–
MATJAŽ KLOPČIČ je na visoki tehniški šoli v Ljubljani leta 1962 diplomiral iz arhitekture, nato pa je v Parizu študiral še filmsko režijo. S kratkometražnimi filmi je stopil v slovensko kinematografijo kot svojevrsten ustvarjalec, ki je zlasti v dokumentarni film vnesel poetične razsežnosti. Njegove prve celovečerne filme “Zgodba, ki je ni”, “Na papirnatih avionih” in “Sedmino” odlikuje izdelan avtorski prijem, s katerim se je uvrstil med vodilne režiserje tako imenovanega novega jugoslovanskega filma in se z njimi uprl socrealističnim in populističnim težnjam v takratni kinematografiji.
V 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko je bil zaradi političnih pritiskov razvoj te filmske smeri prekinjen, se je Klopčič ustvarjalno spoprijel s slovensko literaturo in zgodovino. V filmu “Cvetje v jeseni” po Tavčarjevi zgodbi o ljubezni, ki je nesrečna zato, ker je preveč srečna, saj nastopi kot milost za tistega, ki je ne išče več, in kot smrt za tisto, ki jo v svoji angelski milini odkrije, pa sta Polde Bibič in Milena Zupančič ganila na stotisoče filmskih in televizijskih gledalcev.
Sicer pa je Matjaž Klopčič posnel enajst celovečernih filmov ter nekaj televizijskih, kot arhitekt oblikoval scene za svoje kratke filme in zasnoval vrsto filmskih plakatov, napisal številne članke, kritike in eseje o domači in svetovni kinematografiji ter študije o velikanih filma. Tri desetletja je bil redni profesor filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. Med priznanji in nagradami je med drugim prejel dve zlati puljski areni, Badjurovo nagrado za življenjsko delo, leta 1995 kot edini slovenski cineast Prešernovo za življensko delo ter leta 2005 zlati red za zasluge Republike Slovenije, prav tako za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja. Matjaž Klopčič se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljublani.
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov