Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar HANS GEORG GAIGER se je verjetno rodil v Novem mestu; v tamkajšnji matični knjigi je sicer omenjen šele leta 1665 ob rojstvu hčere Marije Kordule. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so slike iz grajske kapele v Ortneku, slike v podružničnih cerkvah svetega Florjana v Mokronogu ter svetega Duha v Vihru blizu Šentruperta, v Goríči vasi in na Trški gori. Gaiger je slogovno pripadal manierizmu, slikal pa je tudi po grafičnih predlogah. Njegove zgodnejše figure so nekoliko toge, monumentalizirane, v poznejših delih pa se modelacija omehča, barve otoplijo in svetloba razživi. Značilno za Hansa Georga Gaigerja je, da je na oltarje namesto kipov postavljal le slike.
—–
Kulturni delavec NIKO VRABL je bil že kot tretješolec v Mariboru vodja slovenskega narodnoradikalnega dijaštva. Pravo in ekonomijo je študiral v Gradcu in Pragi; tam je leta 1913 tudi diplomiral. Pred drugo svetovno vojno je kot pravnik in sodnik služboval v Gradcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni, v letih 1941 in 42 pa je bil upravnik moške kaznilnice v Mariboru. To je spet postal leta 1945, vendar so ga po nekaj mesecih aretirali, naslednje leto pa izpustili in upokojili. Niko Vrabl je v obdobju med svetovnima vojnama med drugim urejal koledar mariborske nabavljalne zadruge in v njem objavil številne prispevke, bil je predsednik Slovanske čitalnice, odbornik Zgodovinskega društva ter več let eden iz med ožjih sodelavcev generala Rudolfa Maistra. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Središču ob Dravi.
—–
Skladatelj BOŽIDAR KANTÚŠER je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa 84”; odtlej je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri komponiranju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan leta 1921 v Pavlovskem vrhu pri Ormožu.
—–
Na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu se je na današnji dan leta 1942 zbralo več kot petsto delegatov iz vseh struj slovenskega narodnega in političnega življenja. Ustanovili so “Slovensko-ameriški narodni svet” in mu zadali dve nalogi: vodenje in usklajevanje politične akcije ameriških Slovencev za priznanje partizanske vojske kot nosilke odpora proti okupatorju in za pravično povojno usodo rojakov v stari domovini ter zbiranje gmotne pomoči izseljencev domovini.
Svet se je opredelil proti jugoslovanski begunski vladi v Londonu in se zavzel za Zedinjeno Slovenijo s široko avtonomijo v novi Jugoslaviji. Po koncu 2. svetovne vojne si je med drugim prizadeval tudi za priključitev Trsta, slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji, pozneje pa je finančno pomagal različnim zdravstvenim ustanovam v Sloveniji ter opremil pediatrično kliniko v Ljubljani. Kljub notranjim nesoglasjem je bil Slovensko-ameriški narodni svet – ta je uradno prenehal delovati leta 1964 – zaradi uspešno opravljenih akcij najenotnejša politična organizacija ameriških Slovencev.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar HANS GEORG GAIGER se je verjetno rodil v Novem mestu; v tamkajšnji matični knjigi je sicer omenjen šele leta 1665 ob rojstvu hčere Marije Kordule. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so slike iz grajske kapele v Ortneku, slike v podružničnih cerkvah svetega Florjana v Mokronogu ter svetega Duha v Vihru blizu Šentruperta, v Goríči vasi in na Trški gori. Gaiger je slogovno pripadal manierizmu, slikal pa je tudi po grafičnih predlogah. Njegove zgodnejše figure so nekoliko toge, monumentalizirane, v poznejših delih pa se modelacija omehča, barve otoplijo in svetloba razživi. Značilno za Hansa Georga Gaigerja je, da je na oltarje namesto kipov postavljal le slike.
—–
Kulturni delavec NIKO VRABL je bil že kot tretješolec v Mariboru vodja slovenskega narodnoradikalnega dijaštva. Pravo in ekonomijo je študiral v Gradcu in Pragi; tam je leta 1913 tudi diplomiral. Pred drugo svetovno vojno je kot pravnik in sodnik služboval v Gradcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni, v letih 1941 in 42 pa je bil upravnik moške kaznilnice v Mariboru. To je spet postal leta 1945, vendar so ga po nekaj mesecih aretirali, naslednje leto pa izpustili in upokojili. Niko Vrabl je v obdobju med svetovnima vojnama med drugim urejal koledar mariborske nabavljalne zadruge in v njem objavil številne prispevke, bil je predsednik Slovanske čitalnice, odbornik Zgodovinskega društva ter več let eden iz med ožjih sodelavcev generala Rudolfa Maistra. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Središču ob Dravi.
—–
Skladatelj BOŽIDAR KANTÚŠER je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa 84”; odtlej je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri komponiranju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan leta 1921 v Pavlovskem vrhu pri Ormožu.
—–
Na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu se je na današnji dan leta 1942 zbralo več kot petsto delegatov iz vseh struj slovenskega narodnega in političnega življenja. Ustanovili so “Slovensko-ameriški narodni svet” in mu zadali dve nalogi: vodenje in usklajevanje politične akcije ameriških Slovencev za priznanje partizanske vojske kot nosilke odpora proti okupatorju in za pravično povojno usodo rojakov v stari domovini ter zbiranje gmotne pomoči izseljencev domovini.
Svet se je opredelil proti jugoslovanski begunski vladi v Londonu in se zavzel za Zedinjeno Slovenijo s široko avtonomijo v novi Jugoslaviji. Po koncu 2. svetovne vojne si je med drugim prizadeval tudi za priključitev Trsta, slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji, pozneje pa je finančno pomagal različnim zdravstvenim ustanovam v Sloveniji ter opremil pediatrično kliniko v Ljubljani. Kljub notranjim nesoglasjem je bil Slovensko-ameriški narodni svet – ta je uradno prenehal delovati leta 1964 – zaradi uspešno opravljenih akcij najenotnejša politična organizacija ameriških Slovencev.
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov