Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar HANS GEORG GAIGER se je verjetno rodil v Novem mestu; v tamkajšnji matični knjigi je sicer omenjen šele leta 1665 ob rojstvu hčere Marije Kordule. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so slike iz grajske kapele v Ortneku, slike v podružničnih cerkvah svetega Florjana v Mokronogu ter svetega Duha v Vihru blizu Šentruperta, v Goríči vasi in na Trški gori. Gaiger je slogovno pripadal manierizmu, slikal pa je tudi po grafičnih predlogah. Njegove zgodnejše figure so nekoliko toge, monumentalizirane, v poznejših delih pa se modelacija omehča, barve otoplijo in svetloba razživi. Značilno za Hansa Georga Gaigerja je, da je na oltarje namesto kipov postavljal le slike.
—–
Kulturni delavec NIKO VRABL je bil že kot tretješolec v Mariboru vodja slovenskega narodnoradikalnega dijaštva. Pravo in ekonomijo je študiral v Gradcu in Pragi; tam je leta 1913 tudi diplomiral. Pred drugo svetovno vojno je kot pravnik in sodnik služboval v Gradcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni, v letih 1941 in 42 pa je bil upravnik moške kaznilnice v Mariboru. To je spet postal leta 1945, vendar so ga po nekaj mesecih aretirali, naslednje leto pa izpustili in upokojili. Niko Vrabl je v obdobju med svetovnima vojnama med drugim urejal koledar mariborske nabavljalne zadruge in v njem objavil številne prispevke, bil je predsednik Slovanske čitalnice, odbornik Zgodovinskega društva ter več let eden iz med ožjih sodelavcev generala Rudolfa Maistra. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Središču ob Dravi.
—–
Skladatelj BOŽIDAR KANTÚŠER je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa 84”; odtlej je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri komponiranju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan leta 1921 v Pavlovskem vrhu pri Ormožu.
—–
Na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu se je na današnji dan leta 1942 zbralo več kot petsto delegatov iz vseh struj slovenskega narodnega in političnega življenja. Ustanovili so “Slovensko-ameriški narodni svet” in mu zadali dve nalogi: vodenje in usklajevanje politične akcije ameriških Slovencev za priznanje partizanske vojske kot nosilke odpora proti okupatorju in za pravično povojno usodo rojakov v stari domovini ter zbiranje gmotne pomoči izseljencev domovini.
Svet se je opredelil proti jugoslovanski begunski vladi v Londonu in se zavzel za Zedinjeno Slovenijo s široko avtonomijo v novi Jugoslaviji. Po koncu 2. svetovne vojne si je med drugim prizadeval tudi za priključitev Trsta, slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji, pozneje pa je finančno pomagal različnim zdravstvenim ustanovam v Sloveniji ter opremil pediatrično kliniko v Ljubljani. Kljub notranjim nesoglasjem je bil Slovensko-ameriški narodni svet – ta je uradno prenehal delovati leta 1964 – zaradi uspešno opravljenih akcij najenotnejša politična organizacija ameriških Slovencev.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar HANS GEORG GAIGER se je verjetno rodil v Novem mestu; v tamkajšnji matični knjigi je sicer omenjen šele leta 1665 ob rojstvu hčere Marije Kordule. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so slike iz grajske kapele v Ortneku, slike v podružničnih cerkvah svetega Florjana v Mokronogu ter svetega Duha v Vihru blizu Šentruperta, v Goríči vasi in na Trški gori. Gaiger je slogovno pripadal manierizmu, slikal pa je tudi po grafičnih predlogah. Njegove zgodnejše figure so nekoliko toge, monumentalizirane, v poznejših delih pa se modelacija omehča, barve otoplijo in svetloba razživi. Značilno za Hansa Georga Gaigerja je, da je na oltarje namesto kipov postavljal le slike.
—–
Kulturni delavec NIKO VRABL je bil že kot tretješolec v Mariboru vodja slovenskega narodnoradikalnega dijaštva. Pravo in ekonomijo je študiral v Gradcu in Pragi; tam je leta 1913 tudi diplomiral. Pred drugo svetovno vojno je kot pravnik in sodnik služboval v Gradcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni, v letih 1941 in 42 pa je bil upravnik moške kaznilnice v Mariboru. To je spet postal leta 1945, vendar so ga po nekaj mesecih aretirali, naslednje leto pa izpustili in upokojili. Niko Vrabl je v obdobju med svetovnima vojnama med drugim urejal koledar mariborske nabavljalne zadruge in v njem objavil številne prispevke, bil je predsednik Slovanske čitalnice, odbornik Zgodovinskega društva ter več let eden iz med ožjih sodelavcev generala Rudolfa Maistra. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Središču ob Dravi.
—–
Skladatelj BOŽIDAR KANTÚŠER je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa 84”; odtlej je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri komponiranju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan leta 1921 v Pavlovskem vrhu pri Ormožu.
—–
Na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu se je na današnji dan leta 1942 zbralo več kot petsto delegatov iz vseh struj slovenskega narodnega in političnega življenja. Ustanovili so “Slovensko-ameriški narodni svet” in mu zadali dve nalogi: vodenje in usklajevanje politične akcije ameriških Slovencev za priznanje partizanske vojske kot nosilke odpora proti okupatorju in za pravično povojno usodo rojakov v stari domovini ter zbiranje gmotne pomoči izseljencev domovini.
Svet se je opredelil proti jugoslovanski begunski vladi v Londonu in se zavzel za Zedinjeno Slovenijo s široko avtonomijo v novi Jugoslaviji. Po koncu 2. svetovne vojne si je med drugim prizadeval tudi za priključitev Trsta, slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji, pozneje pa je finančno pomagal različnim zdravstvenim ustanovam v Sloveniji ter opremil pediatrično kliniko v Ljubljani. Kljub notranjim nesoglasjem je bil Slovensko-ameriški narodni svet – ta je uradno prenehal delovati leta 1964 – zaradi uspešno opravljenih akcij najenotnejša politična organizacija ameriških Slovencev.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov