Politik  EVGEN  JARC  se je rodil na današnji dan leta 1878 v Novem mestu. Študiral je v Gradcu in diplomiral iz klasične filologije, slavistike in filozofije. Politično pot je začel leta 1908 z izvolitvijo v kranjski deželni zbor in dve leti pozneje v državni zbor. 1927. leta je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in v njem ostal do smrti. Njegovemu političnemu in publicističnemu delu je dala pečat humanistična izobrazba. Zavzemal se je za slovensko univerzo, hkrati pa je propagiral idejo ljudske univerze, oprte na univerzo. V mestni politiki se je Evgen Jarc zavzemal za kulturni napredek in turistični razvoj Ljubljane.

—–

Pravnik in orientalist VIKTOR KOROŠEC  je  diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo  za poznavanje starovzhodnega prava in hkrati veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah.

Vrhunec in sinteza njegovega delovanja  na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Koroec je bil od leta 1956 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.

—–

Zgodovinar DUŠAN  KERMAVNER se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani. Doktoriral je na pravni fakulteti v Ljubljani in do leta 1941 delal kot publicist in zgodovinar. V začetku 30-ih let prejšnjega stoletja je bil zaradi komunističnega delovanja zaprt, med 2. svetovno vojno pa  interniran v Italiji in v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil član komisije za ustavno pravo in član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu in Londonu. Avgusta leta 1948 so ga aretirali in ga osumili sodelovanja z gestapom v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu. Naslednje leto so ga izpustili in nato se je kot znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani posvetil zgolj znanstvenemu delu. Zgodovinar Dušan Kermavner je med drugim napisal knjigo “Začetki slovenske socialne demokracije” in zanjo leta 1964 dobil Kidričevo nagrado.

—–

Slikar, grafik in ilustrator  IVAN  SÉLJAK  ČOPIČ  se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Že zelo mlad se je navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.

Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.