Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik EVGEN JARC se je rodil na današnji dan leta 1878 v Novem mestu. Študiral je v Gradcu in diplomiral iz klasične filologije, slavistike in filozofije. Politično pot je začel leta 1908 z izvolitvijo v kranjski deželni zbor in dve leti pozneje v državni zbor. 1927. leta je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in v njem ostal do smrti. Njegovemu političnemu in publicističnemu delu je dala pečat humanistična izobrazba. Zavzemal se je za slovensko univerzo, hkrati pa je propagiral idejo ljudske univerze, oprte na univerzo. V mestni politiki se je Evgen Jarc zavzemal za kulturni napredek in turistični razvoj Ljubljane.
—–
Pravnik in orientalist VIKTOR KOROŠEC je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in hkrati veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah.
Vrhunec in sinteza njegovega delovanja na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Koroec je bil od leta 1956 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar DUŠAN KERMAVNER se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani. Doktoriral je na pravni fakulteti v Ljubljani in do leta 1941 delal kot publicist in zgodovinar. V začetku 30-ih let prejšnjega stoletja je bil zaradi komunističnega delovanja zaprt, med 2. svetovno vojno pa interniran v Italiji in v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil član komisije za ustavno pravo in član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu in Londonu. Avgusta leta 1948 so ga aretirali in ga osumili sodelovanja z gestapom v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu. Naslednje leto so ga izpustili in nato se je kot znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani posvetil zgolj znanstvenemu delu. Zgodovinar Dušan Kermavner je med drugim napisal knjigo “Začetki slovenske socialne demokracije” in zanjo leta 1964 dobil Kidričevo nagrado.
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Že zelo mlad se je navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik EVGEN JARC se je rodil na današnji dan leta 1878 v Novem mestu. Študiral je v Gradcu in diplomiral iz klasične filologije, slavistike in filozofije. Politično pot je začel leta 1908 z izvolitvijo v kranjski deželni zbor in dve leti pozneje v državni zbor. 1927. leta je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in v njem ostal do smrti. Njegovemu političnemu in publicističnemu delu je dala pečat humanistična izobrazba. Zavzemal se je za slovensko univerzo, hkrati pa je propagiral idejo ljudske univerze, oprte na univerzo. V mestni politiki se je Evgen Jarc zavzemal za kulturni napredek in turistični razvoj Ljubljane.
—–
Pravnik in orientalist VIKTOR KOROŠEC je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in hkrati veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah.
Vrhunec in sinteza njegovega delovanja na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Koroec je bil od leta 1956 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar DUŠAN KERMAVNER se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani. Doktoriral je na pravni fakulteti v Ljubljani in do leta 1941 delal kot publicist in zgodovinar. V začetku 30-ih let prejšnjega stoletja je bil zaradi komunističnega delovanja zaprt, med 2. svetovno vojno pa interniran v Italiji in v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil član komisije za ustavno pravo in član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu in Londonu. Avgusta leta 1948 so ga aretirali in ga osumili sodelovanja z gestapom v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu. Naslednje leto so ga izpustili in nato se je kot znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani posvetil zgolj znanstvenemu delu. Zgodovinar Dušan Kermavner je med drugim napisal knjigo “Začetki slovenske socialne demokracije” in zanjo leta 1964 dobil Kidričevo nagrado.
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Že zelo mlad se je navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov