Na današnji dan pred 190-imi leti se je v Škofji Loki rodil pesnik, prevajalec in kritik FRANCE CEGNAR. V Ljubljani je končal gimnazijo in licej in se zaposlil na poštnem uradu. Delal je tudi v Pazinu in Trstu; tam je bil izvoljen za mestnega svetnika. Njegova prigodniška in narodnozavedna poezija je izrazno in oblikovno spretna, doživljajsko pa manj prepričljiva. Pomembnejši je kot prevajalec. Prevedel je Schillerjeve tragedije Marija Stuart, Viljem Tell in Valenštajn. France Cegnar je že pred Levstikom javno zagovarjal pomen kritike in kot njegov somišljenik polemiziral s Hitzingerjem in Bleiweisom.

—–

Magister farmacije in gospodarstvenik  BORIS ANDRIJANIČ  se je rodil na današnji dan leta 1910 v Novem mestu. Po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je zaposlil v očetovi lekarni. V letih narodnoosvobodilnega boja je organiziral pošiljanje sanitetnega materiala partizanskim enotam, pozneje pa je na osvobojenem ozemlju uredil tri terenske lekarne, ki so redno delovale do konca vojne, v Splitu in Zadru pa postavil veliki skladišči sanitetnega mateiala.

V letih od 1946 do 1949 je delal v lekarni v Novem mestu, kjer se je lekarniški laboratorij po njegovi zaslugi razvil v Tovarno zdravil Krka; direktor tega podjetja je bil kar tri desetletja. Pod njegovim vodstvom je Krka postala eno najbolj prodornih podjetij v Sloveniji.  Za  svoje  delo  je  Boris  Andrijanič prejel vrsto priznanj in nagrad, med njimi red zaslug za narod s srebrnimi žarki, red bratstva in enotnosti, red dela z rdečo zastavo, nagrado Borisa Kraigherja ter leta 1980 red republike z zlatim vencem.

—–

Pisatelj BOGO FLANDER, znan po psevdonimu KLUSOV JOŽA se je rodil na današnji dan leta 1918 v Ljubljani. Po drugem letniku gimnazije se je zaposlil kot železniški telegrafist. Leta 1942 je odšel v partizane in bil junija 1944. leta ob napadu Cankarjeve brigade na postojanko Bosiljevo smrtno ranjen. Pesmi je pisal že pred vojno, kot partizan pa se je posvetil prozi in  postal najplodovitejši slovenski partizanski pisatelj. Pisal je lirsko občutene in psihološko utemeljene črtice o življenju borcev in trpljenju prebivalstva. Leta 1942 je napisal črtico “Poljanska četa gre v napad”, prvi literarni opis partizanskega spopada z okupatorjem. Objavil je pet zbirk črtic, najboljša z naslovom “Blegoš” se je ohranila le delno. Zbrano delo Klusovega Jože je izšlo leta 1958.

—–

STANE  UREK,  pojem radijskega športnega reporterstva, se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Že od mladih nog je bil privržen športu; z njim  se je kot košarkar in košarkarski trener tudi aktivno ukvarjal. Na ljubljanski radio je prišel leta 1956, potem ko je kot prvi diplomant končal visoko šolo za telesno kulturo. Kot reporter s številnih domačih in mednarodnih športnih tekmovanj in urednik, je v radijsko poročanje uvedel vrsto novosti.

Z neposrednimi prenosi je poslušalcem približal nove športne zvrsti, vseskozi je iskal slovenske besede za tuje športne izraze in se trudil poslušalcem hitro in kar najbolj verodostojno predstaviti dogajanja na prizorišču. Staneta Ureka so še posebej cenili prijatelji športne rekreacije, saj jim je dajal veliko koristnih napotkov za zdravo življenje v naravi ter širil zavest o pomenu športa v vseh življenjskih obdobjih. Za svoje dolgoletno delo ob radijskem “športnem” mikrofonu je prejel tudi Bloudkovo nagrado.