Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je leta 1689 – Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:
“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”
Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:
“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”
—–
Feldmaršal SVETOZAR BOROJEVIĆ von Bojna je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, maja leta 1915 pa je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave.
Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv – menda zaradi neprimernega vedenja – odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Najuspešnejši poveljnik avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Umetiću na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Zadru rodil slavist ARTURO CRONIA. Po letu 1937 je bil profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Sam je proučeval slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča. O njem je Arturo Cronia tudi napisal knjigo in prevedel nekaj njegovih pesmi.
—–
Nemški elektrotehnik in industrialec ERNST WERNER von SIEMENS je eksperimentiral in raziskoval v topniških delavnicah v Berlinu in leta 1842 odkril možnost prekrivanja predmetov s tenko kovinsko plastjo s pomočjo električnega toka, iznašel brezšivno izolacijo za električne oziroma telegrafske vodnike, razvil električni telegraf s kazalko, odkril dinamoelektrično načelo in izdelal dinamo.
Pozneje je ustanovil podjetje za izdelavo telegrafske opreme in ga kmalu razširil v pomembno tovarno električnih aparatov s podružnicami v nekaterih evropskih prestolnicah. Podjetje Siemens, ki je še danes eden največjih elektrotrehničnih koncernov na svetu, je položilo tudi telegrafske kable skozi Jadransko morje ter iz Evrope v Indijo. Ernst Werner von Siemens se je rodil na današnji dan pred 200 leti v okolici Hannovra v Nemčiji. Po njem se imenuje tudi enota za električno prevodnost, ki je recipročna količina električne upornosti.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je leta 1689 – Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:
“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”
Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:
“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”
—–
Feldmaršal SVETOZAR BOROJEVIĆ von Bojna je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, maja leta 1915 pa je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave.
Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv – menda zaradi neprimernega vedenja – odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Najuspešnejši poveljnik avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Umetiću na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Zadru rodil slavist ARTURO CRONIA. Po letu 1937 je bil profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Sam je proučeval slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča. O njem je Arturo Cronia tudi napisal knjigo in prevedel nekaj njegovih pesmi.
—–
Nemški elektrotehnik in industrialec ERNST WERNER von SIEMENS je eksperimentiral in raziskoval v topniških delavnicah v Berlinu in leta 1842 odkril možnost prekrivanja predmetov s tenko kovinsko plastjo s pomočjo električnega toka, iznašel brezšivno izolacijo za električne oziroma telegrafske vodnike, razvil električni telegraf s kazalko, odkril dinamoelektrično načelo in izdelal dinamo.
Pozneje je ustanovil podjetje za izdelavo telegrafske opreme in ga kmalu razširil v pomembno tovarno električnih aparatov s podružnicami v nekaterih evropskih prestolnicah. Podjetje Siemens, ki je še danes eden največjih elektrotrehničnih koncernov na svetu, je položilo tudi telegrafske kable skozi Jadransko morje ter iz Evrope v Indijo. Ernst Werner von Siemens se je rodil na današnji dan pred 200 leti v okolici Hannovra v Nemčiji. Po njem se imenuje tudi enota za električno prevodnost, ki je recipročna količina električne upornosti.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov