V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je leta 1689 –  Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:

“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”

Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:

“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”

—–

Feldmaršal  SVETOZAR  BOROJEVIĆ  von Bojna  je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, maja leta 1915 pa je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave.

Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv – menda zaradi neprimernega vedenja – odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet  vrnil. Najuspešnejši  poveljnik avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Umetiću na Hrvaškem.   

—–

Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Zadru rodil slavist ARTURO CRONIA. Po letu 1937 je bil profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Sam je proučeval slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča. O njem je Arturo Cronia tudi napisal  knjigo in prevedel nekaj njegovih pesmi.

—–

 Nemški  elektrotehnik  in  industrialec  ERNST  WERNER  von  SIEMENS  je eksperimentiral in raziskoval v topniških delavnicah v Berlinu in leta 1842 odkril možnost prekrivanja predmetov s tenko kovinsko plastjo s pomočjo električnega toka, iznašel brezšivno izolacijo za električne oziroma telegrafske vodnike, razvil električni telegraf s kazalko, odkril dinamoelektrično načelo in izdelal dinamo.

Pozneje je ustanovil podjetje za izdelavo telegrafske opreme in ga kmalu razširil v pomembno tovarno električnih aparatov s podružnicami v nekaterih evropskih prestolnicah. Podjetje Siemens, ki je še danes eden največjih elektrotrehničnih koncernov na svetu, je položilo tudi telegrafske kable skozi Jadransko morje ter iz Evrope v Indijo. Ernst Werner von Siemens se je rodil na današnji dan pred 200 leti v okolici Hannovra v Nemčiji. Po njem se imenuje tudi enota za električno prevodnost, ki je recipročna količina električne upornosti.