Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar FRIDERIK BELJAŠKI, tudi Fridericus de Villaco ali Friedrich von Villach je izpričan med leti 1415 in 1452. V Beljaku je imel slikarsko delavnico, naslikal je freske v Spodnjih Borovljah in v Millstattu, pripisujejo pa mu še nekatere druge. Friderikovo slikarstvo izvira iz praškega, dunajskega in južnotirolskega kroga v začetku 15. stoletja, iz njegove delavnice pa izhajata dve veji poznogotskega slikarstva, koroška s slikarjem Tomažem Beljaškim na čelu, in ljubljanska, katere začetnik je bil Friderikov sin Janez Ljubljanski.
—–
Nadškofijski arhiv v Ljubljani hrani tako imenovani Mengeški rokopis – slovenska besedila, zapisana v petih (5) zvezkih krstnih matic župnije Mengeš v letih od 1584 do 1662. Ob latinskih imenih novorojencev in botrov so nekateri krstitelji, župniki in kaplani, zapisali tudi šaljive verze o prisotnih osebah, zlasti botrih, ki niso dali za pijačo. Anton Zdešar, ki je leta 1937 našel ta besedila s slovenskimi krstnimi imeni, imeni duhovnikov in okoli dvesto verzi, je opozoril na možnost, da se podobno gradivo, zanimivo za zgodovinarje, etnologe, slaviste in teologe, skriva tudi v drugih slovensko pisanih krstnih maticah.
—–
Zdravnik JERNEJ SCHOBER se je rodil v prvi polovici 16. stoletja. Deželni stanovi na Kranjskem so mu podelili štipendijo za študij medicine v Ingolstadtu v Nemčiji. Kot deželni fizik v Novem mestu je leta 1598 v nemščini spisal “Navodilo ter prvi in potrebni poduk, kako naj se lekarnar vede, kaj naj stori in kaj naj opusti”. To pisanje je najstarejša listina o dolžnostih lekarnarjev in zdravnikov na Kranjskem.
—–
Na današnji dan 1771 se je v Tolmezzu v Furlaniji rodil nabožni pisec FRANC VERITI. Leta 1800 je bil v Vidmu posvečen v duhovnika, nato je služboval v Horjulu, Selcah, na Krki na Dolenjskem, v Rovtah in v Novem mestu, kjer je bil kanonik. Slovenščine se je naučil šele med službovanjem v teh slovenskih krajih. Franc Veriti je pisal obsežne razlage verskih naukov, na primer “Popisovanje, kako se človek
spači, v grehih živi, kako se poboljša in Bogu služi”, napisal deli “Življenje svetnikov” in “Prestavni godovi” ter alegorično moralistično povest “Popotnik široke in vozke poti”.
—–
Kostumografka MARIJA KOBI je leta 1953 diplomirala na Akadeniji za uporabno umetnost v Beogradu. Sprva je delala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, od leta 1957 pa na televiziji v Ljubljani. Tu je ustvarila kostume za številne balete, opere, drame in nadaljevanke ter kostumografsko opremila več del na repertoarjih slovenskih in jugoslovanskih gledališč. Sodelovala je tudi pri filmih “Dobri stari pianino”, “Samorastniki”, “Na klancu” in drugih. Za svoje delo je prejela Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter leta 2002 filmsko nagrado “vesna”. Marija Kobi se je rodila na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
—–
Po razkosanju Slovenije po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije aprila leta 1941 je madžarski parlament na današnji dan istega leta Prekmurje tudi formalnopravno priključil k Madžarski kot del tako imenovanih južnih pokrajin. Madžari so sicer že l5. avgusta uvedli civilno upravo in obnovili upravno razdelitev izpred leta 1919, tako da Prekmurje ni bilo niti posebna upravna enota niti del ene same madžarske upravne enote.
Okupator domačemu prebivalstvu tudi ni priznaval, da je del slovenskega narodovega telesa, saj se je opiral na vendsko teorijo o izvoru prekmurskega, slovensko govorečega prebivalstva. Politično sumljive Slovence so začeli pošiljati v koncentracijska taborišča na Madžarskem, prekmurske duhovnike slovenske narodnosti pa premestili v madžarske župnije. Prepovedali so tudi vse knjige v slovenščini, dovolili so le slovenski verski tisk.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar FRIDERIK BELJAŠKI, tudi Fridericus de Villaco ali Friedrich von Villach je izpričan med leti 1415 in 1452. V Beljaku je imel slikarsko delavnico, naslikal je freske v Spodnjih Borovljah in v Millstattu, pripisujejo pa mu še nekatere druge. Friderikovo slikarstvo izvira iz praškega, dunajskega in južnotirolskega kroga v začetku 15. stoletja, iz njegove delavnice pa izhajata dve veji poznogotskega slikarstva, koroška s slikarjem Tomažem Beljaškim na čelu, in ljubljanska, katere začetnik je bil Friderikov sin Janez Ljubljanski.
—–
Nadškofijski arhiv v Ljubljani hrani tako imenovani Mengeški rokopis – slovenska besedila, zapisana v petih (5) zvezkih krstnih matic župnije Mengeš v letih od 1584 do 1662. Ob latinskih imenih novorojencev in botrov so nekateri krstitelji, župniki in kaplani, zapisali tudi šaljive verze o prisotnih osebah, zlasti botrih, ki niso dali za pijačo. Anton Zdešar, ki je leta 1937 našel ta besedila s slovenskimi krstnimi imeni, imeni duhovnikov in okoli dvesto verzi, je opozoril na možnost, da se podobno gradivo, zanimivo za zgodovinarje, etnologe, slaviste in teologe, skriva tudi v drugih slovensko pisanih krstnih maticah.
—–
Zdravnik JERNEJ SCHOBER se je rodil v prvi polovici 16. stoletja. Deželni stanovi na Kranjskem so mu podelili štipendijo za študij medicine v Ingolstadtu v Nemčiji. Kot deželni fizik v Novem mestu je leta 1598 v nemščini spisal “Navodilo ter prvi in potrebni poduk, kako naj se lekarnar vede, kaj naj stori in kaj naj opusti”. To pisanje je najstarejša listina o dolžnostih lekarnarjev in zdravnikov na Kranjskem.
—–
Na današnji dan 1771 se je v Tolmezzu v Furlaniji rodil nabožni pisec FRANC VERITI. Leta 1800 je bil v Vidmu posvečen v duhovnika, nato je služboval v Horjulu, Selcah, na Krki na Dolenjskem, v Rovtah in v Novem mestu, kjer je bil kanonik. Slovenščine se je naučil šele med službovanjem v teh slovenskih krajih. Franc Veriti je pisal obsežne razlage verskih naukov, na primer “Popisovanje, kako se človek
spači, v grehih živi, kako se poboljša in Bogu služi”, napisal deli “Življenje svetnikov” in “Prestavni godovi” ter alegorično moralistično povest “Popotnik široke in vozke poti”.
—–
Kostumografka MARIJA KOBI je leta 1953 diplomirala na Akadeniji za uporabno umetnost v Beogradu. Sprva je delala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, od leta 1957 pa na televiziji v Ljubljani. Tu je ustvarila kostume za številne balete, opere, drame in nadaljevanke ter kostumografsko opremila več del na repertoarjih slovenskih in jugoslovanskih gledališč. Sodelovala je tudi pri filmih “Dobri stari pianino”, “Samorastniki”, “Na klancu” in drugih. Za svoje delo je prejela Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter leta 2002 filmsko nagrado “vesna”. Marija Kobi se je rodila na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
—–
Po razkosanju Slovenije po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije aprila leta 1941 je madžarski parlament na današnji dan istega leta Prekmurje tudi formalnopravno priključil k Madžarski kot del tako imenovanih južnih pokrajin. Madžari so sicer že l5. avgusta uvedli civilno upravo in obnovili upravno razdelitev izpred leta 1919, tako da Prekmurje ni bilo niti posebna upravna enota niti del ene same madžarske upravne enote.
Okupator domačemu prebivalstvu tudi ni priznaval, da je del slovenskega narodovega telesa, saj se je opiral na vendsko teorijo o izvoru prekmurskega, slovensko govorečega prebivalstva. Politično sumljive Slovence so začeli pošiljati v koncentracijska taborišča na Madžarskem, prekmurske duhovnike slovenske narodnosti pa premestili v madžarske župnije. Prepovedali so tudi vse knjige v slovenščini, dovolili so le slovenski verski tisk.
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov