Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Spomini na Prešerna”, ki jih je ERNESTINA JELOVŠEK, pesnikova nezakonska hči napisala po pripovedih svoje matere, so eno najbolj dragocenih pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere.
Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano, kjer je leta 1917 umrla v ubožnici.
—–
S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.
Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Andréncih pri Lenartu rodil jezikoslovec in literarni zgodovinar JANKO JURANČIČ. Na univerzah v Beogradu in Ljubljani je študiral slavistiko in germanistiko. Poučeval je na srednji tehniški šoli, višji pedagoški šoli in filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1984 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika” in načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kot poznavalec srbohrvaščine je napisal obsežne srbohrvaško-slovenske in slovensko-srbohrvaške slovarje, sodeloval pa je tudi pri jugoslovanskih slovarskih raziskavah ter raziskavah narečij in imen. Janko Jurančič je bil po 2. svetovni vojni najdejavnejši in najbolj sistematični pisec učbenikov srbskega jezika in književnosti za slovenske šole.
—–
Nemški skladatelj CARL MARIA von WEBER je bil že v rani mladosti odličen pianist, pozneje priznan dirigent s smislom za glasbeno gledališče, sicer pa velja za enega najpomembnejših nemških zgodnjeromantičnih skladateljev. Pisal je predvsem odrska glasbena dela, prikazoval pravljične vsebine in z glasbo prepričljivo izražal značilen nacionalni kolorit glavnih junakov. Uvedel je tako imenovani vodilni motiv in povečal vlogo orkestra. Med njegovimi deli sta najbolj znani operi “Čarostrelec” in “Oberon”, pisal pa je tudi instrumentalno glasbo z izrazito ritmiko in bogato melodiko, koncertne skladbe za različne instrumente, sakralno glasbo, samospeve in zbore; v klavirskih delih je posvečal pozornost virtuoznim učinkom. Zložil pa je tudi dve simfoniji. Carl Maria von Weber se je rodil na današnji dan pred 230-imi leti v Eutinu blizu Lübecka v Nemčiji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Spomini na Prešerna”, ki jih je ERNESTINA JELOVŠEK, pesnikova nezakonska hči napisala po pripovedih svoje matere, so eno najbolj dragocenih pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere.
Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano, kjer je leta 1917 umrla v ubožnici.
—–
S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.
Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Andréncih pri Lenartu rodil jezikoslovec in literarni zgodovinar JANKO JURANČIČ. Na univerzah v Beogradu in Ljubljani je študiral slavistiko in germanistiko. Poučeval je na srednji tehniški šoli, višji pedagoški šoli in filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1984 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika” in načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kot poznavalec srbohrvaščine je napisal obsežne srbohrvaško-slovenske in slovensko-srbohrvaške slovarje, sodeloval pa je tudi pri jugoslovanskih slovarskih raziskavah ter raziskavah narečij in imen. Janko Jurančič je bil po 2. svetovni vojni najdejavnejši in najbolj sistematični pisec učbenikov srbskega jezika in književnosti za slovenske šole.
—–
Nemški skladatelj CARL MARIA von WEBER je bil že v rani mladosti odličen pianist, pozneje priznan dirigent s smislom za glasbeno gledališče, sicer pa velja za enega najpomembnejših nemških zgodnjeromantičnih skladateljev. Pisal je predvsem odrska glasbena dela, prikazoval pravljične vsebine in z glasbo prepričljivo izražal značilen nacionalni kolorit glavnih junakov. Uvedel je tako imenovani vodilni motiv in povečal vlogo orkestra. Med njegovimi deli sta najbolj znani operi “Čarostrelec” in “Oberon”, pisal pa je tudi instrumentalno glasbo z izrazito ritmiko in bogato melodiko, koncertne skladbe za različne instrumente, sakralno glasbo, samospeve in zbore; v klavirskih delih je posvečal pozornost virtuoznim učinkom. Zložil pa je tudi dve simfoniji. Carl Maria von Weber se je rodil na današnji dan pred 230-imi leti v Eutinu blizu Lübecka v Nemčiji.
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov